Brigitte Bardot, manekenka, pevka in igralka je v svoji karieri nastopala v več kot 50 filmih, nastopala je v številnih muzikalih, posnela pa je tudi 60 pesmi. Foto: EPA
Brigitte Bardot, manekenka, pevka in igralka je v svoji karieri nastopala v več kot 50 filmih, nastopala je v številnih muzikalih, posnela pa je tudi 60 pesmi. Foto: EPA
Brigitte Bardot
V 50. in 60. letih sekssimbol brez prave konkurence. Foto: EPA
Brigitte Bardot
Slovi po tem, da pove, kar misli, in da to pove precej neposredno, zaradi česar se je že večkrat znašla na udaru javnosti. Foto: EPA

BB, kot so jo klicali ljubkovalno, se je na filmskem platnu prvič pojavila leta 1956 kot zapeljivka v filmu In bog je ustvaril žensko (Et Dieu… créa la femme), ki je iz nje ustvaril igralsko legendo. S tem, za tisti čas provokativno svobodnim erotičnim filmom je tudi čez noč postala seksualni idol v Evropi in ZDA.

"Bila je seksualni simbol cele generacije žensk," je dejala Marie-Dominique Lelievre, avtorica nedavno izdane biografije o BB. Dodala je, da se je mit o njej začel še bolj razraščati, potem ko je končala svojo kariero še pred dopolnjenim 40. letom starosti.

Brigitte Bardot se je rodila v Parizu v premožni družini industrialca. Kariero je začela kot fotomodel. Leta 1952 se je poročila z režiserjem Rogerjem Vadimom (pozneje se je poročila še trikrat), s katerim je tudi posnela film In Bog je ustvaril žensko. "Dekle tistega časa, osvobojena občutkov krivde in socialnih tabujev," jo je tedaj opisal Vadim.

Raven otroško naivne čutne plavolaske je presegla s komično obarvanimi vlogami v filmih La lumiere d'en face (Svetloba nasproti, 1956), Babette s'en va-t'en (Babette gre na vojno, 1959), Viva Maria (1965) in L'our et la pouppe (1970) ter z značajsko poglobljenimi vlogami v filmih La verite (Resnica, 1960), Vie privee (Zasebno življenje, 1961) in Masculin-feminin (Moško in žensko, 1965).

Beatli so se v mladih letih razglasili za oboževalce plavolasega sekssimbola (in hoteli z njo posneti film), francoski kantavtor Serge Gainsbourg pa je o njej napisal pesem.

Bojevnica za pravice živali
Po koncu igralske kariere - iz sveta filma se je umaknila leta 1973 - se je posvetila boju za varstvo in pravice živali. Svojo upokojitev je v nedavnem intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP opisala kot "razburljivo". "Nekateri se strašno dolgočasijo. Nekateri od dolgočasja celo umrejo," je dodala.

Med drugim je javno pozivala znane osebnosti, naj prenehajo nositi krzno, in tudi finančno podpirala akcije aktivistov za zaščito živali. Znana je tudi po kritikah družbenih pojavov, kot

so imigracija, odnosi med etničnimi skupinami in vpliv islama v Franciji. Še posebej sporni so njeni desničarski nazori glede priseljevanja in homoseksualcev. Večkrat je bila tudi pravnomočno obsojena zaradi podpihovanja etničnega sovraštva s svojimi izjavami.