Michael Fassbender je letos res vseprisoten. Na beneškem filmskem festivalu je promoviral kar dva filma - Sramoto in Nevarno metodo. Foto: EPA
Michael Fassbender je letos res vseprisoten. Na beneškem filmskem festivalu je promoviral kar dva filma - Sramoto in Nevarno metodo. Foto: EPA
V Lakoti, pretresljivi študiji človeške psihe. Foto: EPA
V Sramoti igra uspešnega karierista, ki trpi za zasvojenostjo s seksom. Foto: Reuters
Med njim in Zoe Kravitz, hčerko Lennyja Kravitza, je 12 let starostne razlike. Foto: Reuters

O Goslingu, ki ga omenjajo kot potencialnega oskarjevskega nominiranca za svoji vlogi v Drive in Marčevskih idah, je bilo tudi na teh straneh zapisanega že precej, Fassbender pa je morda širši množici manj znan.
34-letni nemško-irski igralec je "odjemalce" neodvisnihumetniških filmov osvojil leta 2008 z Lakoto (takrat smo jo videli tudi na Liffu), v kateri je upodobil irskega zapornika, ki se sestrada na smrt. Leto kasneje ga je angažiral Quentin Tarantino za Neslavne barabe, Andrea Arnold pa za svoj Akvarij, v letu, ki se počasi izteka, pa je Fassbender dokončno prodrl med največje.
Polno leto
Bil je Rochester v zadnji filmski ekranizaciji Jane Eyre, mutant Magneto v X-Men: First Class (na snemanju je spoznal svoje dekle Zoe Kravitz, hčerko Lennyja Kravitza), psihoanalitik Carl Jung v Nevarni metodi Davida Cronenberga in tragični zasvojenec s seksom v Sramoti. V njej je ponovno združil moči z britanskim režiserjem Stevom McQueenom, ki ga je proslavil že v Lakoti, za 2014 pa skupaj pripravljata še en provokativni film - Twelve Years as a Slave.

Fassbender si je zato nedvomno več kot zaslužil nedavno nagrado revije GQ za zvezdniški prodor leta. Sramota, v kateri se je popolnoma razgalil (tako v prenesenem pomenu kot dobesedno – puristi niso srečni nad njegovo frontalno goloto), mu je že prinesla nagrado za najboljšega igralca na beneškem filmskem festivalu, omenjajo ga tudi med kandidati za oskarja.
A, kot je povedal v intervjuju za MTV, je bilo zanj profesionalno najbolj zadovoljujoče leto kljub temu 2007, ko mu je v naročje padla Lakota. "Spremenilo mi je življenje," pove. Sadove pa žanje zdaj: "Da, biti v tem položaju, v katerem sem zdaj, je noro. Naj me nekdo izšteka!"
Fassbenderjeva zgodba se je začela leta 1977 v Heidelbergu, kjer se je rodil severnoirski mami in nemškemu očetu, po dveh letih pa se je družina preselila na Irsko.
Iz Nemčije na Irsko
Prvo pravo vlogo je dobil šele leta 2001, ko je igral v Speielbergovi vojni nanizanki Band of Brothers. Sledila je serija bolj ali manj pozabnih televizijskih vlog, dokler ni leta 2006 okusil slasti ameriškega trga v epski akciji 300. In potem je prišla Lakota. Za vlogo, ki mu je prinesla nagrado britanskega neodvisnega filma, se je podredil mučnemu prehranjevalnemu režimu ("Bil sem res osredotočen, res močen. A, jasno, stalno lačen."). A očitno se je izplačalo.
"Michael gre prek ilustracije. Pride zelo blizu občinstvu. Včasih lahko igralec postane zrcalo in odseva občinstvo, jim omogoča, da se identificirajo z likom in sočustvujejo z njim. Takih igralcev dandanes ni veliko. Vsi hočejo postati filmski zvezdniki in pozabiti na umetnost, a Michael je resničen umetnik igre," je o svoji igralski muzi v intervjuju za New York Times povedal McQueen.
Od Scotta do Jarmuscha
Prihodnost je za Fassbenderja videti rožnata. Prihodnje leto bo zaigral v Prometeju Ridleyja Scotta, posnel bo nov (vampirski) film Jima Jarmuscha, igral bo v režiserskem prvencu irskega igralca Brendana Gleesona (trenutno ga lahko s Katarino Čas vidite v Policistu) in se pripravljal na nov McQueenov film.
Ob tako polnem urniku se je moral umakniti iz Trancea, najnovejšega filma oskarjevca Dannyja Boyla.
Zapomnite si torej ime Michael Fassbender.