Tragična nesreča je končala življenje princese ljudskih src. Foto: EPA
Tragična nesreča je končala življenje princese ljudskih src. Foto: EPA
Princesa Diana, lady Di
Diana je vedno veljala za skrbno in ljubečo mamo, ljudem pa se je v srca in spomin zapisala tudi zaradi svoje dobrodelnosti. Foto: EPA
Princesa Diana, lady Di
Najbolj znan projekt, ki je po njeni smrti dobil tudi Nobelovo nagrado, pa je bila mednarodna kampanja za prepoved pehotnih min, kar je ostro zagovarjala tudi med vojno vihro v Bosni in Hercegovini. Foto: EPA

Iz Kensingtonske palače, na vrtu katere bo kip tudi stal, so sporočili, da za projekt ne bo porabljen davkoplačevalski denar, pač pa bosta princa zbrala zasebna sredstva.

"Od materine smrti sta minili dve desetletji in zdaj je pravi čas, da se ji s postavljeno skulpturo prizna pozitiven vpliv, ki ga je imela v Združenem kraljestvu in po svetu," sta William in Harry zapisala v uradni izjavi. "Najina mati se je dotaknila toliko ljudi. Upava, da bo kip obiskovalcem Kensingtonske palače nudil spomin na njeno življenje in zapuščino," sta dodala.

Časovnica projekta sicer še vedno ni potrjena - niso izbrali niti še umetnika, ki bo kip zasnoval, vseeno pa v palači upajo, da bodo skulpturo svečano odkrili še pred koncem letošnjega leta.

Od pravljične poroke do umazane ločitve
Diana Frances Spencer se je rodila 1. julija leta 1961. Po nekaj letih poznanstva se je pri 19 letih zanjo začel resneje zanimati britanski prestolonaslednik princ Charles, na katerega je družina pri zgodnjih 30 letih že kar močno pritiskala glede poroke. Diana in Charles sta se bolje spoznala na nekaj zmenkih v Londonu, po predstavitvi njegovim staršem pa jo je zaprosil za roko.

29. julija 1981 pa je v katedrali sv. Pavla sledila pravljična poroka, kot so jo označili mediji, ki si jo je prek televizijskih zaslonov ogledalo 750 milijonov gledalcev. Princ William je bil rojen 21. junija 1982, princ Harry pa dobri dve leti pozneje, 15. septembra 1984.

Diana je vedno veljala za skrbno in ljubečo mamo, ljudem pa se je v srca in spomin vpisala tudi zaradi svoje dobrodelnosti. Že na začetku 80. let je začela sodelovati v številnih dobrodelnih projektih, znana je bila po svoji pomoči v boju proti aidsu, zasvojenim z mamili, brezdomcem, mladim in ostarelim.

Najbolj znan projekt, ki je po njeni smrti dobil tudi Nobelovo nagrado, pa je bila mednarodna kampanja za prepoved pehotnih min.

Nesoglasja v zakonu princa Charlesa in Diane so sprva presenetila javnost, zakonca sta drug drugega javno obtoževala za razpad zveze. Zaradi škandalov je nato angleška kraljica sama pozvala sina in snaho, naj se ločita. Ločitev je bila uradno končana 28. avgusta 1996.

Smrt v prometni nesreči
Po ločitvi je živela v Kensingtonski palači, mediji pa so ji pripisovali številne ljubimce - skupaj z milijonarjem Dodijem Al Fayedom je pozneje tudi umrla v tragični nesreči v Franciji.

Znano je, da sta se takrat 36-letna Diana in njen šest let starejši ljubimec Dodi Al Fayed 31. avgusta 1997 odpeljala izpred hotela Ritz v Parizu. Sedela sta zadaj, Dodijev telesni stražar Trevor Rees-Jones, ki je edini preživel nesrečo, pa je sedel poleg voznika Henrija Paula. Pet minut po odhodu iz hotela sta bila Dodi in Paul že mrtva, Diano pa so ob 2.03 pripeljali v bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb pljuč in srca umrla.

Uradne rekonstrukcije dogodka trdijo, da se je nesreča zgodila, ker je bil voznik pod vplivom opojnih substanc in ker je vozil prehitro, za nesrečo pa posredno krivijo tudi paparace, zaradi katerih je Paul divjal, saj so zasledovali limuzino.