Zgodba Rubina Carterja, ki si je vzdevek Hurikan nadel v bliskoviti boksarski karieri srednje kategorije, je navdihnila Boba Dylana, ki mu je posvetil pesem. Foto: EPA
Zgodba Rubina Carterja, ki si je vzdevek Hurikan nadel v bliskoviti boksarski karieri srednje kategorije, je navdihnila Boba Dylana, ki mu je posvetil pesem. Foto: EPA
Denzel Washington, Rubin Carter in Evander Holyfield.
V družbi hollywoodskega igralca Denzela Washingtona, ki ga je upodobil v filmu Hurricane, in boksarja Evanderja Holyfielda. Foto: Reuters
Po izpustitvi se je Hurricane, ki se je z boksanjem začel ukvarjati v vojski, preselil v Kanado, postal je glasen zagovornik vseh tistih, ki so bili neupravičeno obsojeni, zavzemal pa se je tudi za odpravo smrtnih kazni. Foto: EPA

Umrl je v nedeljo med spanjem na svojem domu v Torontu po dolgem boju z zahrbtno boleznijo - rakom na prostati, je dejal John Artis, njegov prijatelj iz otroštva in obsojeni sostorilec v kaznivem dejanju, ki je Carterja stalo kariere in dolgih 19 let življenja (Artis je v zaporu preživel 15 let). Zločina, kot se je izkazalo, nista storila.

Zgodba o Carterju je postala mednarodni simbol rasne nepravičnosti. Leta 1966 je bil neupravičeno obtožen (in nato obsojen) umora treh ljudi - v lokalu v svojem rojstnem kraju Pattersonu v New Jerseyju naj bi ustrelil dva (bela) moška in žensko. Carter in Artis sta bila obsojena na trikratno dosmrtno ječo, medtem ko je tožilec zahteval smrtno kazen. Med porotniki ni bilo niti enega predstavnika črne rase, dokaze je policija zbirala z izsiljevanjem in podkupovanjem očividcev, celoten postopek je bil izrazito rasistično obarvan.

Sojenje je bilo v več pogledih vprašljivo. Glavna priča je bil Alfred Bello, manjši kriminalec, ki je v času umora nameraval vlomiti v neko hišo. Bella so pozneje razglasili za nezanesljivo pričo - Carter je v svoji knjigi govoril o detektivih, ki so prisilili oba očividca k lažnim pričanjem, za kar sta prejela nagrado v višini 10.000 dolarjev in bila deležna prizanesljivega obravnavanja njunih kriminalnih dejanj.

Umor je leta 1985 po letih pravnih bitk kot rasni zločin "odpisal" vrhovni sodnik H. Lee Sarokin z obrazložitvijo, da so vse obtožbe temeljile bolj na rasizmu kot na razumu in bolj na prikrivanju dokazov kot na njihovem razkritju. Sodnik Sarokin je državi tudi svetoval, naj tretjega sojenja ne sproži, ampak obsojena takoj spozna za nedolžna. Šele po dveh letih in pol je bil Carter (do)končno izpuščen na prostost.

Hurricane navdihnil pevce, režiserje ...
Za Carterjevo osvoboditev se je potegovalo več vidnih osebnosti na čelu z boksarjem Mohammedom Alijem in Bobom Dylanom. Po izpustitvi se je Hurricane, ki se je z boksanjem začel ukvarjati v vojski, preselil v Kanado, postal pa je glasen zagovornik vseh tistih, ki so bili neupravičeno obsojeni.

Njegova zgodba je navdihnila tudi Boba Dylana, ki je napisal pesem Hurricane, izšla je leta 1976 na albumu Desire, režiser Norman Jewison je leta 1999 zgodbo o boksarju prenesel na filmsko platno - v vlogi boksarja je nastopil Denzel Washington. Hurricane je avtobiografijo The 16th Round: From Number 1 Contender to Number 45472 napisal v zaporu, izšla pa je leta 1974. V njej je govori o težkem otroštvu, o poti do uspeha v boksanju, o aretaciji in sojenju ...

"Ničesar več ne pričakujem. Ničesar več ne potrebujem. Ne jutrišnjega dne, ne svobode, ne pravice. Na koncu bo ječa izginila. Ne bo več Rubina, ne bo več Carterja. Ostal bo samo Hurikan, za njim pa - nič," se konča avtobiografska zgodba. Carter je na koncu le dočakal pravico, pa čeprav 20 let prepozno: "Živel sem v peklu prvih 49 let svojega življenja, zadnjih 28 let pa živim v nebesih. Živeti v svetu, kjer je le pravica pomembna in kjer ji je tudi zadoščeno, pa četudi malo prepozno - tak svet bi bil rajski za vse nas."