Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Meseci, ki prihajajo, so čas, ko se lahko do sitega najemo najrazličnejšega jagodičevja.
V teh dneh že lahko kupimo jagode, ki so sicer zrasle v južnejših krajih, a kmalu bodo na tržnicah svoje stojnice postavili domači pridelovalci tega slastnega sadje.
Prvotna domovina teh goznih sadežev – vrtne jagode so vzgojili iz gozdnih jagod, ki so navduševale Rimljane – so gozdnati, višje ležeči deli v zmerno toplem pasu. Od tam so se razširile tudi v nižje ležeče dele in danes rastejo povsod, kjer so podnebne razmnere ustrezne. V tropskem pasu uspevajo predvsem v višjih legah.
Velika vrtna jagoda se je razvila iz gozdne jagode. Leta 1714 jo je neki Francoz vzgojil iz dveh vrst divje jagode. Precej dobrih sort so vzgojili angleški vrtnarji, danes pa obstaja na stotine različnih sort jagod, ki se med seboj razlikujejo po okusu, barvi, velikosti, strukturi ...
Botanično je jagoda navidezen plod, saj so dejanski plodovi zelo drobne pečke na površini sadežev. Jagoda za rast potrebuje sončno do polsončno lego in nekoliko kislo prst. Pri nas je glavna sezona jagod od konca maja pa do konca julija, nekatere sorte, npr. mesečne jagode, pa rodijo vsak mesec, dokler jih ne ustavi prva zmrzal.
Jagode uporabljamo sveže, primerne pa so tudi za zamrzovanje in vkuhavanje v marmelado. Odlične so v najrazličnejših sladicah, napitkih, v kombinaciji z mlečnimi izdelki, kot dodatek svežim zelenjavnim solatam ...
Ker so sadeži zelo občutljivi, je sveže jagode treba porabiti v nekaj dneh. Jagode vsebujejo veliko vitamina C ter precej vitaminov A, B1 in B2, magnezija, železa, kalija, kalcija ter nekatere druge minerale. Čaj iz mladih jagodnih listov pomaga pri vnetju ustne sluznice in proti driski.
