Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 26 glasov
Ocenite to novico!
Kaki, ki mu pravijo tudi božji sadež, je sadje, ki si ga lahko privoščimo le nekaj kratkih jesenskih in zimskih mesecev.
Domovina kakija je vzhodna Azija, torej Japonska, Kitajska in Koreja. Najbolj cenjeno je to sadje prav v deželi vzhajajočega sonca, kjer beseda kaki pomeni sadež. V Evropi in ZDA kaki vzgajajo od druge polovice 19. stoletja. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa ga predvsem države od Sredozemlju. V Istri in Slovenskem Primorju so kaki začeli gojiti nekoliko kasneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.
Drevo kakija zraste 3 do 15 metrov visoko. Ima široke ovalne liste ter rumeno-bele cvetove. Sadeži sort, ki uspevajo pri nas, so po velikosti podobni jabolkom. Zreli kakiji so oranžni ali rdečkasti, sadeži pa imajo okoli peclja razvrščene štiri liste. Lupina kakijev je gladka in sijoča. Po svetu poznajo veliko sort kakijev. Glede na sorto imajo plodovi eno ali več semen. V Izraelu pa gojijo Šaronov sadež – sorto kakija brez semen, ki je užitna tudi trda. V ZDA pa raste viržinski kaki, katerega sadeži so bledooranžni. Ko jeseni listje odpade, plodovi ostanejo na drevesu kot zimski sadež.
Kakiji (Diospyros kaki), ki so pozno jeseni naprodaj pri nas, pridelamo v Sloveniji ali pa jih uvozimo iz Italije. Sadeže jemo, ko so povsem zreli, saj šele takrat razvijejo značilen okus – so zelo sladki in kremasti. Kupujemo torej nepoškodovane sadeže, ki niso več zeleni. Če še niso dovolj zreli, so trpkega okusa, a če jih pustimo na sobni temperaturi, dozorijo v nekaj dneh. Popolnoma zreli sadeži so zelo občutljivi in jih kupujemo v plastičnih košaricah, v hladilniku pa se ohranijo le dan ali dva. Sicer pa so kakiji bogati so s provitaminom A, vsebujejo pa tudi precej vitamina C, bakra in kalija.
Kakije največkrat uživamo same – zrele, mehke sadeže jemo kar z žličko. Lahko pa jih pretlačimo in kakijev pire popestrimo s stepeno smetano, skuto ... Kakiji izboljšajo tudi sadne solate, narezani pa so odlični tudi s siri in ribami.
