repoznavna motivika temelji na lokalnih legendah, na voljo pa je na majicah, torbah in nahrbtnikih, zvezkih, razglednicah in drugih priročnih spominkih. Foto: Romina Ivančič
repoznavna motivika temelji na lokalnih legendah, na voljo pa je na majicah, torbah in nahrbtnikih, zvezkih, razglednicah in drugih priročnih spominkih. Foto: Romina Ivančič
Na spominkih seveda ni mogla manjkati svetovna znana človeška ribica. Foto: Romina Ivančić

Ker je vsa rožnata in slepa, z dolgim repom in prsti, podobnimi krempeljcem. Ni čudnega, da se, kadar visoka Pivka odnese ribice ven iz globin podzemnih jam, ustrašiš, da so prišli na dan zmajevi mladički.

Zakaj nekateri mislijo, da je človeška ribica zmajev mladič?
Razglednice in zvezke so opremili z besedili (avtorica Polona Pačnik). Zakaj bi se vse poročile z roparskim vitezom Erazmom Predjamskim? Ker je bil tako lep, strasten in plemenit. Poleg tega je imel taboljši grad in se obleganj ni bal, ker je po skrivnih rovih lahko po češnje hodil in na napadalce pečenko metal. Če ne bi hodil na toaleto, bi bil še danes živ. Foto: Romina Ivančič

Zasnovana znamka postojnskega turizma in sodelovanje z domačimi ustvarjalci je dokaz, da smo Slovenci res lahko ponosni na lastne zgodbe, saj ne gre za lokalne prigode, ampak legende, ki brez besed govorijo v vseh jezikih in burijo domišljijo ter vabijo k doživetjem slehernika širom naše oble.

Špela Gacin, Zavod Znanje

Kolekcija turističnih spominkov se je pri turistih zelo prijela, glede na povpraševanje tudi nadgrajujejo kolekcijo, zato so pred kratkim na novo postregli s skodelicami. Linija pa vključuje še majice, svinčnike, torbe in nahrbtnike, zvezke, razglednice, magnetke in broške.

"Gre za nabor podob, ki so ambasadorji našega področja in obiskovalce pritegnejo predvsem zaradi privlačnosti lokalnih zgodb. Priljubljenost ilustracij in veliko povpraševanje po kolekciji turističnih spominkov - tako med domačini kot tujimi gosti - nas je vse prijetno presenetila," je povedala Špela Gacin z Zavoda Znanje. Dodala je: "Vsak motiv ima svoj čar in svojo zgodbo, ki je dokaz, da lahko s ponosom širimo glas o lepotah naših krajev, našem znanju, ustvarjalnosti in iznajdljivosti."

Kolekcijo, ki temelji na lokalnih legendah, je oblikovala direktorica Zavoda Znanje Vladka Krese. Poleti 2016 se je tako začela zgodba v sodelovanju s priznano ilustratorko Polono Pačnik, ki stoji za skodelicami Polonapolona, in oblikovalko Darjo Klančar. Ob pomoči zgodovinskega in etnološkega oddelka Notranjskega muzeja Postojna je Pačnikova v ilustracijah obudila mite in legende Postojnskega. Med njimi so že omenjeni prepoznavni motivi zmaja iz Postojnske jame skupaj s pastirčkom Jakobom, človeška ribica, Predjamski grad in roparski vitez Erazem Predjamski. Večina prvih zapisov o omenjenih likih je bila objavljena že v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske (npr. zapis o človeški ribici kot zmajevem mladiču).

Zgodba, ki vzbudi največ zanimanja
Čeprav je med naštetimi zagotovo najbolj znana človeška ribica, pa je obiskovalce najbolj pritegnil zmaj iz Postojnske jame in pastirček Jakob, in sicer predvsem zaradi privlačnosti legende, zaradi katere so Postojnčani postali torbarji, je povedala Gacinova. Legenda pravi, da je v Postojnski jami nekoč živel strašni zmaj, ki so se ga vsi bali. Okoliški prebivalci so na pomoč poklicali iznajdljivega pastirčka Jakoba, ki je zmaja ukanil tako, da mu je za obrok prinesel z apnom napolnjeno telečjo kožo. Ko se je pošast po obedu napila vode, jo je razneslo. Domačini so Jakobu v zahvalo za njegov pogum sešili torbo iz ostankov zmajeve kože in vse od takrat so Postojnčani "torbarji".

Zgodbe so zelo pomembne, kar je izpostavila tudi Gacinova: "Zasnovana znamka postojnskega turizma in sodelovanje z domačimi ustvarjalci je dokaz, da smo Slovenci res lahko ponosni na lastne zgodbe, saj ne gre za lokalne prigode, ampak legende, ki brez besed govorijo v vseh jezikih in burijo domišljijo ter vabijo k doživetjem slehernika širom naše oble."

Ravno raziskovanje mitov in legend s Postojnskega je največ časa vzelo Pačnikovi, ki se je spomnila ustvarjanja projekta: "Najdaljši del projekta je bila raziskava – z oblikovalko Darjo Klančar sva dober mesec preživeli med iskanjem zgodb in obiskovanjem Postojne ter njenih muzejev. Strašno je bilo luštno. Meni je ta del projekta vedno najbolj všeč, ker so še vse smeri možne in vse ideje dovoljene. Kasneje, ko postaviš smernice, je včasih tako kruto, ko se moraš odpovedati kakšni fini zamisli, ker ne sklada s konceptom."

Spominki, ki bodo peli hvalo postojnskim zgodbam
Kako pa bi Polona Pačnik ocenila ponudbo turističnih spominkov v Sloveniji? "Mislim, da imamo v Sloveniji dve vrsti turističnih spominkov: cenene kitajske izdelke in tudi veliko dobrih avtorskih spominkov. Od dobrih linij "spominkov" mi je všeč tisto, kar delajo Teja Kleč, Jagababa, Kaaita. Všeč bi mi bil svet, kjer bi suvenirnice napolnjevale limitirane edicije avtorskih proizvodov in bi bili slovenski spominki drugačni od hrvaških, italijanskih ali kitajskih." Dodala je: "Poznam par imenitnih "trendi" turističnih izdelkov, katerih naročnik je kraj. Ampak samo Postojnčani imajo pa celo kolekcijo finih spominkov. Morebiti so s tem celo edini v Sloveniji? Nič čudnega, da je projekt uspel tako dobro. Zavod Znanje Postojna je tehtno pristopil k izdelavi blagovne znamke. Vedeli so, da želijo izdelke, ki se bodo dobro prodajali (in pri nekaterih izdelkih so že v četrtem ponatisu), ki bodo cenovno dostopni, pa zelo čedni. In ki bodo peli hvalo postojnskim zgodbam, tako da jih bodo imeli tudi Postojnčani za svoje."

Povezovanje lokalnih ustvarjalcev
Izdelke skupaj z drugimi izdelki postojnskih umetnikov ponujajo v s Turistično-informacijskem centru (TIC) Galerija, gre za predstavitveno-prodajno središče umetniško-obrtnih izdelkov lokalnih ustvarjalcev, "Gre za res odlično sodelovanje z društvom Lokalc - centrom lokalnih umetnosti, katerega namen je predvsem povezovanje in promocija lokalnih ustvarjalcev ter njihovih izdelkov z ozaveščanjem lokalne skupnosti o pomembnosti podpiranja domačih ustvarjalcev. Unikatni izdelki, ki nastajajo izpod rok lokalnih ustvarjalcev, so nekaj čudovitega, so vse tisto, kar iščejo tako domačini kot tuji obiskovalci pri nas – so izjemna butična ponudba," je za konec povedala Gacinova.

Ker je vsa rožnata in slepa, z dolgim repom in prsti, podobnimi krempeljcem. Ni čudnega, da se, kadar visoka Pivka odnese ribice ven iz globin podzemnih jam, ustrašiš, da so prišli na dan zmajevi mladički.

Zakaj nekateri mislijo, da je človeška ribica zmajev mladič?

Zasnovana znamka postojnskega turizma in sodelovanje z domačimi ustvarjalci je dokaz, da smo Slovenci res lahko ponosni na lastne zgodbe, saj ne gre za lokalne prigode, ampak legende, ki brez besed govorijo v vseh jezikih in burijo domišljijo ter vabijo k doživetjem slehernika širom naše oble.

Špela Gacin, Zavod Znanje