Lepota bivanja

Poudarki

  • Reprodukcije na platnicah beležk in zvezkov, na lesu, kmalu še na broškah in medaljonih
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 17 glasov Ocenite to novico!
Iz ustvarjanja Mateja Črnjaviča se je lani rodila znamka LULO, ki ponuja aplikacije umetnikovih slik na različne okrasne in uporabne predmete. Njen zaščitni znak so podobe deklet, ki z velikimi očmi včasih zvedavo, včasih malce otožno zrejo v svet. Foto: Osebni arhiv Mateja Črnjaviča
       Večji del dneva preživim na delovnem mestu, tako da se s slikanjem in z znamko LULO ukvarjam samo v prostem času. Nekateri se sprostijo ob športu, branju knjig, kuhanju ali čem drugem, jaz pa se ob slikanju in ustvarjanju.       
 Matej Črnjavič o tem, kako združuje osnovni poklic in umetniško delo za znamko LULO
Matej Črnjavič s svojo airedalsko terierko Lucy Lou, skrajšano Lucy, ki je bila tudi navdih za ime njegove znamke izdelkov. Foto: Osebni arhiv Mateja Črnjaviča
Veliko zamisli za nove izdelke Matej dobi kar od kupcev. Med klepetom na stojnici umetniškega sejma, kjer ga lahko srečate ob koncih tedna, mu namreč pogosto predlagajo kakšen nov izdelek, ki bi ga z veseljem kupili, potem pa se ukvarja s to idejo in preverja možnosti njene uresničitve. Njegov novi podvig so broške in medaljoni, ki se jih nemalo oboževalcev, morda tokrat še posebej oboževalk, njegovega dela že veseli. Foto: Osebni arhiv Mateja Črnjaviča
Poseben videz izdelkom Mateja Črnjaviča zagotavlja tehnika ročnega prenosa, zaradi katere so na koncu videti, kot bi vsakega posebej poslikali ročno … Sogovornik pravi, da postopek izdelavi niti ni toliko zapleten, kot je dolgotrajen. Foto: Osebni arhiv Mateja Črnjaviča
       Najbolj sem si zapomnil starejšo gospo, ki si je kupila reprodukcijo na les in jo je skrbelo, da jo bodo otroci spet kregali, češ da zapravlja denar za takšne stvari. To je bilo lani poleti. Na božičnem sejmu se je spet oglasila. Ko sem jo povprašal, kakšen je bil odziv domačih, je rekla, da ji je povsem vseeno, kaj si oni mislijo in da si bo za darilo kupila še eno reprodukcijo, ker so ji moje slike zelo všeč.       
 O pomembnosti osebnega stika s strankami, ki mu ga omogoča prodaja na umetniškem sejmu

Dodaj v

Matej Črnjavič: Iz vsakdana se umaknem v čudoviti svet slikarstva

Od lani ustvarja pod znamko LULO
24. avgust 2017 ob 06:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav so dekleta, ki so postala zaščitni znak izdelkov Mateja Črnjaviča, izmišljeni liki, se pogosto zgodi, da kupci v njihovih obrazih prepoznajo svoje sorodnice ali prijateljice, kar jih precej zabava.

"Želja po umetniškem ustvarjanju izvira že iz otroštva, ko sem z veseljem prerisoval razne pravljične in stripovske junake ter druge ilustracije. V najstniških letih se je umaknila drugim interesom in je ostala neuresničena vse do izpred petih let, ko sem na prigovarjanje prijateljice kupil platno in akrilne barve. Takrat sem začel in še vedno vztrajam," se Črnjavič spominja prvih obrisov svoje ustvarjalne zgodbe in doda: "Razlika med mojimi prvimi slikami in temi, ki ji ustvarjam danes, je precejšnja – od začetnega 'bezljanja' za različnimi motivi in slogi, iskanja samega sebe in lastnega izraza, sem prispel do, upam si trditi, izdelane lastne motivike in sloga."

Tudi Matejeva znamka LULO je nastala prav pod vplivom prijateljev, ki so želeli odkupiti njegove slike, od katerih se sam resnično težko loči. Precej časa je zato umetnik, "čez dan" javni uslužbenec, posvetil razmišljanju, kako "med seboj spraviti" zanimanje drugih za njegova dela in lastno navezanost nanje: "In sem se domislil izdelkov, ki bodo imeli tudi uporabno vrednost." Lani je tako s pomočjo tehnike ročnega prenosa, ki je poleg značilnega videza – izdelki dajejo vtis, kot da je vsak posebej v celoti poslikan ročno – zagotovilo, da niti dva izdelka nista popolnoma enaka med seboj, začel ustvarjati reprodukcije na platnice beležk in zvezkov, dodal jim je še reprodukcije na les, že zelo kmalu pa prihajajo še broške in medaljoni z motivi njegovih slik.

Liki z lastnim življenjem
Kljub veselju do ustvarjanja in očitnemu talentu nikoli ni razmišljal o študiju likovne smeri, saj: "Slikarstva nikoli nisem dojemal kot poklic. Zmeraj se mi je zdelo čudoviti filter, svet, v katerega se lahko umaknem iz vsakdanjega življenja. Zdi se mi, da je likovno ustvarjanje, ki ni pod pritiskom 'službe', veliko bolj svobodno. Na žalost morajo danes biti slikarji in drugi likovni ustvarjalci, vsaj večina njih, tudi menedžerji, tržniki, strategi, piarovci in še marsikaj drugega, namesto da bi svoj čas in energijo v celoti usmerjali v umetniško ustvarjanje. Jaz imam srečo, ker je moj obstoj zagotovljen iz drugih virov in se lahko z likovnim ustvarjanjem ukvarjam popolnoma neobremenjeno. Se pa seveda zavedam, da moje slike marsikje ignorirajo slikarske zakonitosti, na primer kompozicijo, barve, senčenja, tudi tehniko, kar je posledica tega, da nimam formalne likovne izobrazbe. Tisti, ki to izobrazbo imajo, kdaj povedo, da se vidi moj primanjkljaj na tem področju, a se zaradi tega ne obremenjujem. Marsikdo pohvali prav to moje 'neznanje' in neobremenjenost z zakonitostmi poudari kot prednost."

Na njegovih izdelkih prevladujejo portreti žensk oziroma deklet, med katere se v zadnjem času pretihotapi tudi kak fant. "Gre za povsem izmišljene like ali pa vsaj zavedno ne upodabljam nikogar. Pogosto se zgodi, da kupci izdelkov v obrazih prepoznajo prijateljice ali družinske članice, kar se jim zdi precej zabavno," pove Črnjavič, ki si sicer pri procesu ustvarjanja pušča popolnoma odprto pot: "Likov nikoli ne skiciram vnaprej, ampak jih neposredno ustvarjam na platnu, sledim njihovim potezam, sproti razmišljam o njihovih zgodbah, njihovem življenju in pustim, da vodijo moj čopič. Kdaj se tudi zgodi, da se podoba od prvih potez do končne slike popolnoma spremeni. Ko obraz na platnu zaživi v svoji končni podobi, dobi tudi ime – če me spominja na koga iz resničnega življenja, ga poimenujem po tej osebi, a večinoma dobijo povsem svoja imena. "

Vsak izdelek unikat
Njegove izdelke odlikuje poseben videz, ki ga doseže s tehniko ročnega prenosa, zaradi katere so na koncu videti, kot bi vsakega posebej poslikal ročno … "Postopek izdelave niti ni tako zapleten, kot je dolgotrajen. Slike najprej fotografiram in jih računalniško pripravim za tisk. Podlago, na katero prenesem motiv, prebarvam z belo akrilno barvo, nato pa površino premažem s posebnim medijem za prenos fotografij in nanjo prilepim natisnjeno fotografijo slike. Tako pripravljen izdelek čez noč sušim. Tretji korak je najzahtevnejši, saj zahteva natančnost in potrpežljivost. Papir, na katerega je natisnjena fotografija in ki sem ga z medijem nalepil na površino izdelka, spiram z vodo, dokler ga v celoti ne odstranim, tako da ostane samo odtisnjen motiv. Na koncu površino še prelakiram, da je odtis obstojen. Kljub zamudnemu delu je končni izdelek nedvomno vreden vloženega časa, saj, kot ste opazili sami, daje vtis, da je poslikan ročno. To sicer ni, je pa vsak edinstven prav zaradi načina prenosa motiva, pri katerem vsakič pride do manjših variacij, tako da noben izdelek ni popolnoma enak drugemu."

Svoje izdelke v družbi terierke, ki je navdahnila ime znamke, prodaja na umetniškem sejmu ob Ljubljanici, to je njegov glavni način prodaje, rad se ga udeleži tudi zaradi druženja z drugimi umetniki in z obiskovalci. Kako pomemben je zanj osebni stik s kupci, bi lahko opisal svojo "tipično" stranko? "Nekateri odhitijo mimo, pri drugih se pogled na hitro ustavi ob moji stojnici, so pa tudi številni, ki se ustavijo in si z zanimanjem ogledajo izdelke in o njih poklepetajo. Ti so seveda meni najljubši. Tipično stranko bi pa težko opisal. Preden sem začel prodajati, sem si v mislih ustvaril zelo stereotipno podobo. Pričakoval sem, da bodo to mlajše ženske, a se je izkazalo, da sem skoraj popolnoma zgrešil. Morda celo pogosteje kot dekleta izdelke kupujejo ali pa se o njih vsaj pozanimajo moški. Velikokrat se tudi zgodi, da svoje spremljevalke prepričujejo, naj si izberejo zvezek ali beležko kot darilo."

Spontanost in dom, poln umetnosti
"Navdih za nove slike pride sam od sebe. Ko čutim potrebo po slikanju, sedem za platno in ustvarjam. Včasih se zgodi, da več tednov ne slikam, potem pa sem v nekaj dneh zelo produktiven. Predvsem se ne želim prisiliti k slikanju. Ker nastajajo nove slike, se tudi izbor motivov na izdelkih povečuje. Je pa slik nekajkrat več od motivov, ki jih ponujam. Te vedno izberem po posvetu s prijatelji, znam pa tudi že oceniti, kaj bo ljudem všeč. No, včasih vseeno izberem kak motiv tudi zase. "
Kaj pa portreti po naročilu, bi se lotil takšnega izziva? "Portreta po naročilu za zdaj še nisem naslikal, niti nisem prepričan, da bi takšno naročilo sprejel. Poznam se dovolj dobro, da vem, da bi bil zaradi tega pod pritiskom in bi čutil neko prisilo, da moram slikati in potem ne bi mogel. Tega pa si ne želim."

O svoji "konkurenci" pove, da je v Sloveniji kar nekaj ustvarjalcev zvezkov in beležk in vsi se mu zdijo čudoviti. "Predvsem me veseli, da so naši slogi in tehnike izdelave tako različni, da imajo kupci res veliko izbiro. Sam ostajam zvest sebi in svojim izdelkom, ki jih uporabljam tudi v službi." Je pa njegov dom poln umetnosti, težko bi našli še kakšno prazno steno, pove sogovornik in za konec pojasni: "Zelo rad imam slovenske umetnike, in če le imam možnost, jih z veseljem podprem z nakupom kakšne ilustracije, grafike ali slike. Med aktivnimi slikarji občudujem Marka Jakšeta, izvrstni sta Tina Dobrajc in Suzana Švent. Od nje sem pred leti že kupil platno, morda se mi kdaj uresniči želja in bom lahko na svojih stenah naredil prostor še za platna drugih dveh."

Alenka Klun
Prijavi napako
Komentarji
LEW
# 24.08.2017 ob 08:10
fenomen velikih oči ... psihologija trženja :)

valcek2010
# 24.08.2017 ob 10:10
pa nisem na RTVslo
tanj
# 24.08.2017 ob 07:03
Margaret Keane.
valcek2010
# 24.08.2017 ob 10:11
aja to ni kultura, kaj delam jaz
valcek2010
# 24.08.2017 ob 10:10
jaz pa se umaken iz vsakdana da proizvajam hrano, in različne sokove za ozimnico na moji parceli, BIO
cena : ne moreš kupit nikjer
podarim: samo prijateljem, in so zadovoljni
dunbar
# 24.08.2017 ob 10:03
A ni bil pred kratkim na rtv film o tej ameriški slikarki?
mend055
# 24.08.2017 ob 07:25
Kargaret Meane? Da, hmmm.
Je gospod umetnik? Hmmmm.
Je gospod komercialist? Ja, seveda. A tudi umetnik mu pravijo na MMC. Hmmm. Da ne bo pomote, prav vsak likovnik - tisti ta dober/dobra - želi/mora kaj prodati, saj od tega živi.

Neke vrste likovnik že, če uporablja likovna izrazila (barva, oblika ...) za dati svojim mislim neko formo. Pri tem ne mislim na neko t. i. formativno spremljanje, ki ga nkie šolski zavod v Sloveniji razširja v stilu pisatelja H. Sinkiewicza iz Poljske (pokojnega seveda), to pa je: Z OGNJEM IN MEČEM NA(D) VSE.
ginza
# 07.09.2017 ob 11:49
@oziris.va

To velja samo pri nas. Drugje jim dol visi, kakšno akademijo imaš. Koga brigajo kritiki in um. zgodovinarji. Če si sposoben prodati in živeti od tega, v čem je problem? Čaščenje po smrti pa koristi le dedičem. Danes je vsak lahko pisatelj, zakaj ne slikar.
staggerlee
# 24.08.2017 ob 08:04
Men je všeč, me spominja na like T. Burtona, velike oči, malo mračnjaško,...
oziris.va
# 03.09.2017 ob 15:12
Umetnik si lahko samo z:
1.) ustrezno izobrazbo (likovna akademija ipd.) oziroma
2.) da te priznajo likovni kritiki/umet. zgodovinarji

... vse ostalo je nakladanje.
Kazalo