Kvačkana preproga je v nastajanju od leta 2012. Foto: Jana Jocif
Kvačkana preproga je v nastajanju od leta 2012. Foto: Jana Jocif
Njena posebnost je ta, da se jo kvačka s prsti, in ne s kvačko in ... Foto: Jana Jocif

V projektu nas je zanimalo, kako skupino naključnih obiskovalcev povezati v nastajanje večjega kosa tekstila, da bi lahko hkrati sodelovalo več ljudi, ki bi se ob tem tudi družili, izkušali preprosto ročno delo, se umirili, izstopili iz vsakdana.

... da jo lahko naenkrat kvačka tudi do 30 ljudi. Foto: Jana Jocif
Do zdaj so pri kvačkanju preproge porabili 150 kilogramov materiala. Foto: Kristjan Jarni

"Barve, ki si jo vsak izbere za delo, naj bi odražal njegovo trenutno počutje, zato je preproga nekakšen dnevnik počutja ljudi," pojasnijo Katja Burger, Tjaša Bavcon in Jasmina Ferček, avtorice ideje 'Preproga v nastajanju' oblikovalske skupine Oloop Design. Za nastanek 150-kilogramske velikanke, ki jo naokoli prevažajo s kombijem ali konjsko prikolico, je bilo potrebnih le okoli 140 ur dela in veliko več spretnih prstov.

Ideja potujoče preproge, ki jo v različnih krajih izdelujejo naključni obiskovalci, ki bi se radi družili ali pa naučili kvačkati (med njimi ne manjka moških!), se je razvila spontano. Projekt je zaživel novembra 2012 kot 12-dnevna delovna razstava ‘Povezave’ v galeriji Kresija v Ljubljani. Tekstilna instalacija v nastajanju je od tam začela dobivati povabila na gostovanje v Parku Tivoli, na TEDx v Novi Gorici, v Trstu in na gradu Štatenberg, kjer so eno izmed grajskih sob celo ponudili za shrambo preproge.

Preprogo lahko naenkrat izdeluje do 30 ljudi
Spiralno pisana velikanka je po krajšem premoru v gradu bivala do poletja 2015, "nato pa so jo članice Zadruge Breja Preja znova zbudile v življenje. Povabile so jo na dogodek Pisana Loka in na njej izvedle delavnico ročnih del." Naslednja seansa bo v nedeljo, 6. septembra, na Visokem, kjer bodo obiskovalci dogodka Volneno lahko v naravi na travniku (v primeru dežja pa nekje pod streho na gradu) postali del zgodbe.

"V projektu nas je zanimalo, kako skupino naključnih obiskovalcev povezati v nastajanje večjega kosa tekstila, da bi lahko hkrati sodelovalo več ljudi, ki bi se ob tem tudi družili, izkušali preprosto ročno delo, se umirili, izstopili iz vsakdana," se spominjajo Katja, Tjaša in Jasmina, sicer vsestranske umetnice oblikovalke in producentke. Ideja rastoče preproge se je tako ponudila kot odlična rešitev. S tem ko je postajala vedno večja, je lahko pri njeni izdelavi sodelovalo vedno več ljudi. "Trenutno lahko preprogo (op. p. s prsti, in ne s kvačko) hkrati kvačka 15 ljudi. Vendar pa bi se z minimalnim dodatnim delom lahko okoli nje zavrtelo tudi 30 ljudi. Ampak bi bila kar gužva," dodajo.

Pomemben trenutek pri ustvarjanju velikanke pa zgodbe, ki si jih med kvačkanjem pripovedujejo neznanci. A preproga je tudi neke vrste "podij ali oder za različne dogodke. Tako smo na njej gostile pripovedovalce pravljic, delavnico plesa, glasbenike, pevski zbor, vadbo joge ..."

Do zdaj porabili 150 kilogramov materiala
Projekt je pred tremi leti financirala Mestna občina Ljubljana, danes se financira sam. "Osnovne stroške pokrije tista organizacija, ki nas povabi." Material dobivajo iz odpadnih delov slovenske trikotažne industrije (Lokatels, Škofja Loka in Inplet Sevnica). "Materiala ne dobivamo v klopkah, temveč ga iz industrije dobimo v razsutem stanju. Kot je vidno s fotografija iz Kresije, so videti kot barvni špageti. Do zdaj smo porabili okoli 150 kilogramov materiala."

Jersey, bombažen ali mešan z elastanom, pripravijo ustvarjalke oblikovalske skupine Oloop Design, ki delujejo od leta 2004, ko so ustanovile Zavod za sodobno tekstilno umetnost. Čeprav je skupina dejavna na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti, so v javnosti vzbudile večjo prepoznavnost z ročno izdelanim volnenim milom. Leta 2007 so za prenosno otroško igrišče Squareplay prejele prestižno nagrado Red Dot Award in častno pohvalo na BIO 20. Zelo pa se veselijo oktobrskega odprtja razstave Skupna Tla v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer bodo predstavile izdelke, ki so nastajali v sodelovanju z Jeseniškimi priseljenkami pri projektu Balkanski copati.

In kdaj bo projekt končan? "Tega ne vemo, dokler je projekt živ, bomo z njo potovali," pravi Jasminka, ki priznava, da je ravno letos poleti pomislila tudi na to, da bi preprogo prijavile v Guinnessovo knjigo rekordov.

V projektu nas je zanimalo, kako skupino naključnih obiskovalcev povezati v nastajanje večjega kosa tekstila, da bi lahko hkrati sodelovalo več ljudi, ki bi se ob tem tudi družili, izkušali preprosto ročno delo, se umirili, izstopili iz vsakdana.