Konstrukcija je lesena, masivna, vidna z notranje strani. Fasadni plašč se, kadar ni nikogar doma, povsem zapre. Odprto ostaja le izrinjeno okno - oko hiše, ki se ozira po okolici. Foto: Rok Hočevar
Konstrukcija je lesena, masivna, vidna z notranje strani. Fasadni plašč se, kadar ni nikogar doma, povsem zapre. Odprto ostaja le izrinjeno okno - oko hiše, ki se ozira po okolici. Foto: Rok Hočevar

Takšna je bila tudi zidanica, ki so jo v prenovo zaupali arhitekturnemu biroju Kombinat: večkrat prezidano in dozidano stavbo je naročnik, ki jo je podedoval, želel spremeniti v sodoben objekt, ki bo skladen z okolico. "Skupaj smo se odločili, da je treba objekt izčistiti in zmanjšati, ne pa razširiti ali celo dodajati prostore. Izhajali smo iz tega, kakršne so zidanice nekoč bile: zidana klet za mehanizacijo in vino, zgoraj pa lesen objekt," pojasni arhitektka Alenka Korenjak.

Zgornje, bivalno nadstropje, je izdelano iz montažnih masivnih lesenih pločš, ključna pri njegovi zasnovi pa je bila usmeritev pogledov na čudovito pokrajino in s tem tudi optična razširitev prostora navzven. Ker gre za občasno naseljen objekt, ima pomembno vlogo tudi fasadni plašč, ki se popolnoma zapre in omogoča veliko odprtih steklenih površin, hkrati pa tudi senčenje, ko je to zaželeno.

Gre za objekt, ki je spoštljiv ne le do občutljive krajine, v kateri je, ampak tudi do tradicije, v tem smislu pa predstavlja zgled za tovrstno gradnjo pri nas.

Vabljeni k ogledu prispevka Julije Vardjan.

Kultura bivanja: zidanice
Kultura bivanja: zidanice