Rodil se je 14. maja 1922 v Velikem Trgovišću v hrvaškem Zagorju. Med drugo svetovno vojno se je boril na strani partizanov, v partizanih je spoznal tudi svojo bodočo ženo Ankico. Tuđman je bil do 60. leta prejšnjega stoletja eden najmlajših generalov v jugoslovanski armiji. Bil je tudi eden najbolj izobraženih generalov JLA.

Aktivno vojaško službo je zapustil leta 1961, ko je ustanovil Institut za historiju radničkoga pokreta Hrvatske, katerega direktor je bil do leta 1967. Še pred tem je leta 1957 napisal eno od svojih najbolj znanih knjig o vojaški zgodovini in strategiji z naslovom Rat protiv rata. Kasneje je napisal več člankov, v katerih je napadal jugoslovansko komunistično ustanovitev, zaradi česar so ga vrgli iz komunistične partije. Njegova najpomembnejša knjiga iz tega obdobja je Velike ideje i mali narodi.

Leta 1971 so ga obsodili na dve leti zapora, ker naj bi sodeloval v prevratniških aktivnostih med t. i. Hrvaški pomladi. Po devetih mesecih so ga izpustili, deset let kasneje pa so mu znova sodili, ker je razširjal sovražno propagando med nastopom na švedski TV o položaju Hrvatov v Jugoslaviji. Obsodili so ga na tri leta zapora, v zaporu je odsedel 11 mesecev. Leta 1989 je objavil svoje najbolj znano delo Bespuća povijesne zbiljnosti. Konec 80. let je Tuđman formuliral hrvaški nacionalni program, v katerem sta bila najpomembnejša cilja samostojna država in približevanje Zahodu.

Leta 1989 je ustanovil HDZ, stranko, ki je bila na oblasti nenehno do leta 2000. Že na prvih volitvah je stranka dobila 60 odstotkov vseh sedežev v saboru, Tuđman pa je bil izvoljen na mesto predsednika države. Kmalu zatem se je država osamosvojila, na Hrvaškem pa je izbruhnila vojna. V letih 1990 do 1995 se je Tuđman izkazal za briljantnega vojnega stratega. Z vojsko je premagal JLA, pomembni so tudi boji na območju Bosne in Hercegovine, operacija Nevihta za zavzetje Knina in podpis daytonskega sporazuma.

Tuđman, ki je bil od 1989 trikrat izvoljen za predsednika Hrvaške, je leta 1993 zbolel za rakom, od katerega si je sprva opomogel, nato pa se je njegovo zdravstveno stanje leta 1999 začelo znova slabšati. Umrl je zaradi notranje krvavitve 10. decembra 1999.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1394 se je rodil škotski kralj James I.

Leta 1508 so papež Julij II., nemški cesar Maksimiljan I., francoski kralj Ludvik XII. in aragonski kralj Ferdinand II. v Cambraiju sklenili zavezništvo proti Otomanskemu cesarstvu, ki je bilo usmerjeno proti Beneški republiki.

Leta 1508 je umrl lorrainski vojvoda René II.

Leta 1520 je Martin Luther javno zažgal papeško bulo, s katero je bil izobčen iz Cerkve.

Leta 1736 je umrl portugalski vladar Malte António Manoel de Vilhena.

Leta 1684 je Isaac Newton podal svojo teorijo o gravitaciji. Pri tem je izhajal iz Keplerjevih zakonov.

Leta 1750 se je rodil indijski sultan Tipu.

Leta 1817 je Mississippi postal 20. ameriška zvezna država.

Leta 1845 je Robert William Thompson patentiral z zrakom polnjene pnevmatike.

Leta 1865 je umrl belgijski kralj Leopold I.

Leta 1869 so v ameriški zvezni državi Wyoming ženske dobile pravico, da volijo.

Leta 1896 je umrl znameniti švedski kemik in izumitelj dinamita Alfred Nobel. S svojimi denarnimi sredstvi je ustvaril sklad za nagrade, ki se imenujejo po njem.

Leta 1901 so pet let po smrti znamenitega švedskega kemika in izumitelja dinamita Alfreda Nobla prvič podelili Nobelove nagrade.

Leta 1906 je ameriški predsednik Theodore Roosevelt prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1917 se je rodil malezijski kralj Sultan Jahia Petra.

Leta 1927 se je v Sloveniji začelo organizirano posredovanje dela.

Leta 1936 se je angleški kralj Edward VIII. odpovedal prestolu v korist svojega brata Jurija VI. Edward VIII. je postal kralj januarja leta 1936.

Leta 1941 so se japonske enote izkrcale na otoku Guam.

Leta 1941 je japonsko vojno letalstvo potopilo britanski bojni ladji HMS Prince of Wales in HMS Repulse.

Leta 1948 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Leta 1948 se je rodil ustanovitelj Palestinske osvobodilne fronte Abu Abas.

Leta 1953 je Albert Schweitzer prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1970 je Norman Borlaug, oče zelene revolucije, ki so ga večkrat imenovali za rešitelja milijarde ljudi pred lakoto, prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1975 je Andrej Sakharov prejel Nobelovo nagrado za mir. Nagrado je na podelitvi prejela njegova žena Yelena Bonner.

Leta 1978 sta Menachem Begin in Anwar Sadat dobila Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1983 je Lech Wałęnsa dobil Nobelovo nagrado za mir. Nagrado je v njegovem imenu prejela žena Danuta.

Leta 1984 je bil Desmond Tutu nagrajen z Nobelovo nagrado za mir.

Leta 2004 so v Salvadorju postavili spomenik komunistu Carlosu Marighelli in s tem zaznamovali 35 let njegove smrti.