Agatha Christie velja za izjemno plodno pisateljico. Foto: Life
Agatha Christie velja za izjemno plodno pisateljico. Foto: Life
Karel Veliki
Karel Veliki je sklenil premirje z bizantinskim cesarjem.
Edmund Burke
Irski državnik Edmund Burke.
Palermo
Palermo je največje mesto na Siciliji.
Ameriški Kongres
Ameriški Kongres v Washingtonu. Foto: EPA
Skalnato gorovje
Narodni park Skalnato gorovje leži v Koloradu.
Longmont
Najbližje mesto narodnemu parku je Longmont.
Kip Winstona Churchilla
Winston Churchill - britanski državnik. Foto: EPA
Giza
Leta 1984 so začeli obnavljati egipčanske piramide. Foto: EPA

Rodila se je 15. septembra 1890 v Torquayu v Devonu, in sicer Američanu Frederichu Alvahu Millerju, bogatemu ameriškemu borzniku, in Clarissi Margaret Boehmer, hčerki britanskega vojaškega kapitana. Oče je umrl, ko je imela Agatha 11 let. Mati jo je učila doma in jo že v zgodnjih letih spodbujala k pisanju. Pri 16 letih so jo poslali na učenje petja in igranja klavirja v Pariz.

Leta 1914 se je poročila s polkovnikom Archibaldom Christiejem, s katerim sta imela hčerko Rosalind Hicks. Ločila sta se leta 1928, dve leti po tem, ko je Agatha odkrila, da jo mož vara. Med prvo svetovno vojno je Christijeva delala v bolnišnici in pozneje v farmaciji. To delo je močno vplivalo na njeno delo, saj se veliko umorov v njenih romanih zgodi s pomočjo strupov.

Leta 1930 se je Christijeva poročila z arheologom sirom Maxom Mallowanom. Spremljala ga je na njegovih potovanjih po Bližnjem vzhodu, ki je prav tako močno vpleten zaznamoval njene romane. Ravno Mallowan je bil menda posredno "kriv" za njeno plodno pisateljsko kariero - arheolog je namreč za svoje ekspedicije potreboval precejšnje vsote denarja. Ker je bila Agatha v tistem času že zelo znana in so se njene knjige prodajale za med, je, da bi zaslužila še več, romane ustvarjala kot po tekočem traku.

Njena najbolj znana lika sta bila mali belgijski detektiv Hercule Poirot in ostarela ženica z bistrim umom Miss Marple. Poirot se je prvič pojavil v njenem prvem romanu, ki je bil izdal leta 1920, Marplova pa 10 let kasneje v Umoru v župnišču.

Skupno je napisala več kot 65 romanov in številne kratke zgodbe, mnogi izmed njenih romanov pa so doživeli tudi filmske uprizoritve.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 812 sta v Atenah premirje sklenila frankovski cesar Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael Rangaba. To je bil prvi trajnejši mir med Bizancem in Franki po spopadih, ki so trajali več kot desetletje.

Leta 1321 je umrla žena francoskega kralja Filipa III. Maria Brabantška.

Leta 1519 je umrl svetorimski cesar Maksimilijan I.

Leta 1528 so Gustava I. okronali za švedskega kralja.

Leta 1562 se je rodil savojski vojvoda Charles Emmanuel I.

Leta 1583 je umrl guverner Španske Nizozemske Fernando Álvarez de Toledo, vojvoda Alvaški.

Leta 1665 je umrl francoski pravnik, matematik in fizik Pierre de Fermat.

Leta 1719 je umrl angleški astronom John Flamsteed.

Leta 1729 se je rodil irski filozof in državnik Edmund Burke.

Leta 1746 se je rodil švicarski pedagog Johann Heinrich Pestalozzi.

Leta 1777 je bil v Kaliforniji ustanovljen misijon Santa Clara de Asís, ki se je preimenoval v mesto Santa Clara.

Leta 1780 se je rodil nemški teolog Wilhelm Martin Leberecht de Wette.

Leta 1821 so se na kongresu Svete alianse v Ljubljani odločili, da bo Avstrija posredovala proti revolucionarnemu gibanju v Neaplju, Piemontu in na Siciliji.

Leta 1838 se je, da bi se izognil obsodbi mormonstva, Joseph Smith mlajši skupaj s privrženci odločil, da se preseli iz Ohia v Misuri.

Leta 1839 je francoski raziskovalec Louis Jacques Daguerre v Parizu prikazoval fotografiranje z bakrenimi ploščami, pokritimi z jodidom srebra. To je bil prvi prikaz fotografskega postopka dagerotipije.

Leta 1848 je izbruhnila revolucija v Palermu na Siciliji.

Leta 1852 se je rodil francoski maršal Joseph Jacques Césaire Joffre.

Leta 1866 so v Londonu ustanovili Kraljevo zrakoplovno družbo.

Leta 1893 se je rodil nacistični oficir Hermann Göring.

Leta 1893 se je rodil nemški nacistični uradnik Alfred Rosenberg.

Leta 1898 je Ito Hirobumi začel svoj tretji mandat kot premier japonske vlade.

Leta 1899 se je rodil švicarski kemik in Nobelov nagrajenec Paul Hermann Müller.

Leta 1902 se je rodil savdski kralj Savd.

Leta 1909 je umrl nemški matematik in fizik Hermann Minkowski.

Leta 1915 je spodnji dom ameriškega kongresa zavrnil predloga zakona, ki bi omogočal ženskam, da lahko volijo.

Leta 1915 je ameriški kongres potrdil zakon, s katerim je bil ustanovljen nacionalni park Skalnato gorovje, ki so ga nato ustanovili 26. januarja istega leta.

Ta narodni park leži na severu zvezne ameriške države Kolorado, severozahodno od mesta Boulder v gorovju Colorado Rockies. V narodnem parku lahko občudujete veličastno gorovje, pestrost divjine, podnebne spremembe in različna naravna okolja – od gozdov, bogatih z lesom, do gorske tundre. V park sodita tudi park Moraine Park in gornji tok reke Big Thompson River.

V samem parku je pet središč za obiskovalce, sedež uprave parka Beaver Meadows Visitor Center pa je narodni zgodovinski spomenik, ki ga je naredil Frank Lloyd Wright.

Nacionalni park na severu in vzhodu obdaja Roosevelt National Forest, na severozahodu leži Routt National Forest, na jugozahodu pa Arapaho National Forest. Najbližje mesto je Longmont, park pa je velik 1.078 kvadratnih kilometrov. Upravlja jih služba za narodne parke. Leta 2000 pa ga je obiskalo 3.187.889 ljudi.

Leta 1916 se je rodil južnoafriški politik in predsednik Pieter Willem Botha.

Leta 1932 je bila Hattie W. Caraway kot prva ženska izvoljena v ameriški senat.

Leta 1936 se je rodil libanonski predsednik Émile Lahoud.

Leta 1943 sta se v Casablanci sešla Franklin Delano Roosevelt in Winston Churchill.

Leta 1944 sta se v Marakešu sešla Charles de Gaulle in Winston Churchill.

Leta 1945 je Rdeča armada začela ofenzivo v Galiciji.

Leta 1949 se je rodil kolumbijski preprodajalec mamil Pablo Emilio Escobar Gaviria.

Leta 1964 se je v Zimbabveju končala vstaja proti sultanu. Razglasili so republiko in predsednika Abeidoma Karumeoma.

Leta 1970 je Biafra kapitulirala, s tem se je končala državljanska vojna v Nigeriji.

Leta 1983 je umrl predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni.

Leta 1984 so v Egiptu začeli obnavljati piramide v Gizi.

Leta 1986 so izstrelili vesoljsko plovilo Columbia. Na krovu je bil tudi prvi Američan španskega rodu Franklin R. Chang Diaz.

Leta 1997 je umrl kanadski raziskovalec in Nobelov nagrajenec Charles B. Huggins, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavo rakavih obolenj.

Leta 1998 se je 19 evropskih držav strinjalo s prepovedjo kloniranja človeka.

Leta 2003 je umrl argentinski diktator Leopoldo Fortunato Galtieri.