Dvojčka sta bila ponos New Yorka. Foto: EPA
Dvojčka sta bila ponos New Yorka. Foto: EPA
Berengaria Navarrska
Berengaria je bila žena kralja Richarda I. Angleškega.
Jean-Francois Champollion
Champollion je utemeljitelj egiptologije.
Avtoportret Vincenta van Gogha
Na današnji dan si je nizozemski slikar orezal uho.
Kraljica Silvia
Vedno uglajena švedska kraljica.
Wesley Clark
Wesley Clark se je rodil na današnji dan. Foto: EPA
Kabul
Sovjetske čete so Kabul okupirale leta 1979. Foto: EPA

so odprli newyorški World Trade Center, takrat najvišjo zgradbo na svetu.

11. septembra leta 2001 so v terorističnem napadu na Združene države Amerike porušili obe stavbi.

Kompleks sedmih stavb, med katerimi sta bila tudi znamenita dvojčka, je stal na spodnjem Manhattnu, v finančnem predelu mesta New York. Stavbe so skupaj vsebovale 1,24 kvadratnih kilometrov pisarniških površin.

V Svetovnem trgovinskem centru je 13. februarja leta 1975 izbruhnil požar, leta 1993 pa so bile stavbe tarča bombnega napada.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 619 je bil za papeža izvoljen Bonifacij V.

Leta 1230 je umrla Berengaria Navarrska, žena kralja Richarda I. Angleškega.

Leta 1537 se je rodil švedski kralj Ivan III.

Leta 1568 je umrl učitelj kraljice Elizabete I. Angleške Roger Ascham.

Leta 1600 so na trgu pred mestno hišo javno zažgali evangeličanske knjige. O dogodkih tega dne je v svoji knjigi Slave vojvodine Kranjske zapisal že Janez Vajkard Valvasor. Požig knjig so ponovili še na začetku leta 1601.

Leta 1652 je umrl ustanovitelj mesta Boston John Cotton.

Leta 1750 se je rodil saksonski kralj Frederick Augustus I.

Leta 1777 se je rodil ruski car Aleksander I.

Leta 1790 se je rodil francoski orientalist Jean-Francois Champollion. Prvi je razvozlal egipčanske hieroglife s plošče, ki so jo našli leta 1799 v Rešidu. Velja za utemeljitelja egiptologije. Umrl je leta 1823.

Leta 1805 se je rodil ameriški mormonski pridigar Joseph Smith mlajši.

Leta 1827 se je rodil avstrijski admiral Wilhelm von Tegetthoff.

Leta 1854 se je rodil mehiški general in v letih 1913 in 1914 predsednik Mehike Victoriano Huerta.

Leta 1888 si je Vincent van Gogh v napadu blaznosti odrezal levo uho.

Leta 1907 se je rodil poljski sionistični voditelj Avraham Stern.

Leta 1909 je Albert I. postal belgijski kralj.

Leta 1918 se je rodil nemški kancler Helmut Schmidt.

Leta 1919 je Mahatma Gandi pozval na nenasilni odpor proti britanskim kolonialnim oblastem v Indiji.

Leta 1933 se je rodil japonski cesar Akihito.

Leta 1935 je umrl slovenski kirurg Edo Šlajmer.

Leta 1939 je umrl nizozemski izdelovalec letal Anthony Fokker.

Leta 1940 je Čangkajšek razpustil kitajsko komunistično partijo.

Leta 1943 je angleško letalstvo bombardiralo Berlin.

Leta 1943 je partizanska bolnišnica Franja sprejela prve ranjence.

Leta 1943 se je v Heidelbergu rodila sedanja švedska kraljica Silvia, s polnim imenom Silvia Renate Sommerlath.

Leta 1944 se je rodil ameriški general Wesley Clark.

Leta 1947 so v laboratorijih Bell prvič prikazali tranzistor.

Leta 1948 so v Tokiu usmrtili sedem japonskih zločincev, ki jih je mednarodno sodišče obsodilo na smrt.

Leta 1953 so v ZSSR-ju usmrtili nekdanjega notranjega ministra Berijo, ki je bil najožji Stalinov sodelavec.

Leta 1954 sta zdravnika Murray in Harrison prvič izvedla transplantacijo človeškega organa. Presadila sta ledvice. Postopek sta opravila v bostonski bolnišnici Petra Benta Brighama.

Leta 1972 je glavno mesto Nikaragve Managuo prizadel katastrofalen potres z močjo 6,5 po Richterju. Umrlo je šest tisoč ljudi, več kot 200 tisoč pa je bilo ranjenih.

Leta 1973 so bili po 73 dneh rešeni preživeli v letalski nesreči v Andih.

Leta 1973 je umrl ameriški astronom nizozemskega rodu Gerard Peter Kuiper.

Leta 1973 je v Maroku strmoglavilo potniško letalo. V nesreči je umrlo 106 ljudi.

Leta 1979 so sovjetske čete okupirale Kabul.

Leta 1986 sta Dick Rutan in Jeana Yeager z letalom Voyager prva brez vmesnega pristanka preletela svet.

Leta 2004 je potres z 8,1 stopnje po Richterjevi lestvici stresel otok Macquarie.