Postojnska jama je ena izmed najboj znanih jam na svetu. Foto: MMC RTV SLO
Postojnska jama je ena izmed najboj znanih jam na svetu. Foto: MMC RTV SLO
Krištof Kolumb
Srednja šola v Christchurchu
Christchurch je v začetku julija obiskal britanski princ William. Foto: EPA
Adolf Hitler
Hitler je zahteval rešitev judovskaga vprašanja. Foto: EPA
John F. Kennedy
Eno od newyorških letališč nosi ime ubitega demokratskega predsednika Johna F. Kennedyja. Foto: EPA
Baudouin I.
Belgijski kralj je prijateljeval s španskim diktatorjem Francom. Foto: EPA

Čeč se je rodil 11. oktobra leta 1785 v Postojni. Znan je postal, ko je 14. aprila 1818 odkril pot v do takrat neznani del Postojnske jame. Do odkritja je prišlo po naključju, saj je 16. aprila 1818 hotel jamo obiskati tedanji Avstrijski cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški z ženo, cesarico Karolino Avgusto. Gostitelji so želeli za visoki obisk jamo osvetliti in okrasiti. V pripravah so čez podzemno reko položili lestev, da bi na skalah postavili piramido s prosojnim napisom. Luka Čeč je splezal na skale in tam našel vhod v globino jame.

Odkritje so zaradi njegovega revnega stanu dolgo pripisovali okrožnemu blagajniku Josipu Jeršinoviču. Verodostojnost Čečevega odkritja je potrdilo šele zaslišanje nekdanjega cestega nadzornika v Postojni Jakoba Vidmarja, ki ga je 19. decembra 1823 zaslišal okrožni komisar Friedrich Kreizberger pl. Kreizberg. Kljub temu zapisu so Čeča uradno razglasili za odkritelja šele leta 1854, ko je o zapisniku zaslišanja v svojem delu o slovenskih jamah pisal znani geograf in krasoslovec Adolf Schmidl.

Čeč se je proslavil tudi z odkritjem prvega znanega jamskega hrošča - drobnovratnika. Tega je odkril leta 1831 ob raziskovanju notranjih delov Postojnske jame.

Umrl je za posledicami kuge, ki je pred tem ubila tudi dva od njegovih osmih otrok ter ženo Katarino. Ob 150-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame so v Kongresni dvorani jame odkrili spominsko ploščo Luki Čeču. Po njem se danes imenuje tudi jamarski klub iz Postojne.



Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1498 je italijansko-španski pomorščak Krištof Kolumb na svoji tretji poti odkril karibski otok Trinidad.

Leta 1556 je v Rimu umrl španski duhovnik Ignacio de Loyola ali Ignatius Loyola, ustanovitelj Jezusove družbe, ki jo je papež Pavel III. leta 1540 potrdil kot jezuitski red. V katolištvu so močno vplivale njegove Duhovne vaje – branje, refleksija in molk. Rodil se je leta 1491 na gradu Loyola.

Leta 1667 se je s sporazumom v Bredi končala angleško-nizozemska vojna

Leta 1718 se je rodil angleški fizik John Canton.

Leta 1790 so v ZDA izdali prvi patent, ki ga je prejel Samuel Hopkins.

Leta 1800 se je rodil nemški kemik Friedrich Wöhler.

Leta 1803 se je rodil strojni inženir in izumitelj John Ericsson. Izpopolnil je ladijski vijak in nadomestil okorna kolesa parnikov. John Ericsson je umrl leta 1889.

Leta 1856 je Christchurch na novozelandskem Južnem otoku postal mesto.

Leta 1860 je v tržaškem pristanišču kapitan Ivo Visina prejel najvišje avstrijsko priznanje Merito Naval, ker je kot šesti pomorščak za Magellanom s svojo ladjo Splendid objadral svet.

Leta 1875 je umrl ameriški predsednik Andrew Johnson.

Leta 1912 se je rodil ameriški ekonomist Milton Friedman, ki je leta 1976 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1917 se je začela tretja bitka pri Ypresu.

Leta 1919 se je rodil italijanski kemik in pisatelj judovskega rodu Primo Levi.

Leta 1919 je nemška narodna skupščina sprejela weimarsko ustavo.

Leta 1941 je po Hitlerjevem navodilu Hermann Göring naročil Reinhardu Heydrichu, naj »čimprej dostavi finančni in materialni načrt za izvedbo dokončne rešitve judovskega vprašanja«.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Avranches.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila mesti Lvov in Brest-Litovsk.

Leta 1945 se je Pierre Laval, pobegli nekdanji premier Vichijske Francije, v Avstriji vdal zaveznikom.

Leta 1948 je bila sprejeta odločitev, da se bo na Idlewild Fieldu zgradilo letališče New York International Airport, ki se danes imenuje po Johnu Fitzgeraldu Kennedyju.

Leta 1964 je ameriška vesoljska sonda Ranger 7 na Zemljo poslala prve slike temne strani Lune.

Leta 1971 so se vesoljci z odprave Apollo 15 kot prvi popeljali po Luni z vozilom.

Leta 1972 je umrl belgijski državnik Paul-Henri Charles Spaak.

Leta 1973 je v strmoglavljenju letala na bostonskem letališču Logan življenje izgubilo 89 ljudi.

Leta 1976 je Nasa objavila slovito fotografijo "obraza na Marsu", ki jo je posnel Viking 1.

Leta 1980 je umrl nemški fizik in matematik Ernst Pascual Jordan.

Leta 1992 je v trčenju tajskega Airbusa A300 v goro južno od nepalskega Katmanduja umrlo 113 ljudi.

Leta 1992 so odprli zadnji odsek rečnega prekopa Majna-Donava.

Leta 1993 je v španskem Motrilu umrl belgijski kralj Baudouin I., s celotnim imenom Baudouin Albert Charles Léopold Axel Marie Gustave.

Leta 1999 se je z namernim strmoglavljenjem plovila Lunar Prospector na površje Lune Nasa končala iskanje zamrznjene vode na Lunini njegovi površini.

Leta 2000 je umrl nizozemski astronom Hendrik Christoffel van de Hulst.

Leta 2001 je umrl Poul Anderson, ameriški pisatelj. Rodil se je leta 1926.