Jez je znan tudi po imenu Boulder Dam in je bil zgrajen v prejšnjem stoletju z namenom bodoče proizvodnje električne energije na reki Colorado.

Takrat najvišji jez na svetu so gradili le pet let (1931 - 1936) in je bil postavljen celo dve leti pred rokom izgradnje. Ime je dobil po rudarskem inženirju Herbertu Hooverju, bolj znanem kot 31. ameriškem predsedniku, ki je bil na oblasti prav v času začetka gradnje jezu in elektrarne na njem.

Sedaj, mnogo let po izgradnji, jez še vedno stoji in velja za enega največjih gradbenih dosežkov v zgodovini. Leta 1985 so ga zaščitili kot nacionalni zgodovinski park.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 86 pred našim štetjem je rimski vojskovodja Sula po enoletnem obleganju zavzel Atene. Mesta ni porušil, dal pa je pobiti večino prebivalstva.

Leta 1562 je vojvoda Franc Guise v mestu Vassy ukazal pobiti več kot 60 hugenotov, ki so bili zbrani v cerkvi. "Krvava kopel v Vassyju" je bila uvod v verske vojne, ki so pretresale Francijo do konca stoletja.

Leta 1565 je bilo ustanovljeno mesto Rio de Janeiro.

Leta 1628 je v Angliji začel veljati davek na ladje, ki so ga morala plačati vsa angleška okrožja, in ne le tista, ki so imela pristanišča. Zakon je februarja istega leta izdal angleški kralj Charles I.

Leta 1642 je bilo ustanovljeno prvo ameriško mesto Georgeana, ameriška zvezna država Massachusetts; danes to mesto leži v Mainu in se je v stoletjih preimenovalo v York.

Leta 1692 se je v Salemu začelo sojenje čarovnicam.

Leta 1700 je Švedska uvedla svoj koledar.

Leta 1790 je v New Yorku prvič zasedalo vrhovno sodišče ZDA.

Leta 1803 je bil Ohio kot 17. zvezna država sprejet v ZDA.

Leta 1811 je egipčanski vladar Mohamed Ali ukazal pobiti vse vodje dinastije Mamelukov.

Leta 1840 je Adolphe Thiers postal francoski premier.

Leta 1854 je izginil nemški psiholog Friedrich Eduard Beneke. Dve leti kasneje so njegove posmrtne ostanke našli v kanalu v bližini Charlottenburga.

Leta 1867 je Nebraska postala 27. ameriška zvezna država. Njeno glavno mesto je postal Lancaster, ki so ga preimenovali v Lincoln.

Leta 1872 je bil kot prvi narodni park na svetu ustanovljen Yellowstone National Park.

Leta 1873 je začelo podjetje E. Remington and Sons v Ilionu, ameriška zvezna država New York, izdelovati prve pisalne stroje.

Leta 1896 je Henri Becquerel odkril radioaktivnost.

Leta 1908 je bil umorjen portugalski kralj Carlos I. Med vožnjo po lizbonskih ulicah z odprto kočijo so ga ustrelili revolucionarji.

Leta 1910 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Archer John Porter Martin.

Leta 1911 je umrl nizozemski kemik Jacobus Henricus van t'Hoff. Leta 1901 je prejel Nobelovo nagrado, rodil se je leta 1852.

Leta 1912 je Albert Berry prvič skočil s padalom, medtem ko se je letalo, iz katerega je skočil, premikalo po zraku.

Leta 1918 je nemška podmornica Unterseeboot 19 (U-19) pri otoku Rathlin potopila ladjo HMS Calgarian.

Leta 1918 se je rodil brazilski predsednik Joao Goulart.

Leta 1922 se je rodil izraelski politik in general Jicak Rabin, ki je bil dvakrat tudi izraelski premier. Bil je peti premier Izraela, in sicer med letoma 1974 in 1977 ter od leta 1992 do atentata nanj 4. novembra 1995, v katerem je umrl.

Atentat je izvedel desno usmerjeni aktivist Jigal Amir, ki je ostro nasprotoval Rabinovemu podpisu Oselskega sporazuma. Rabin je bil prvi izraelski premier, rojen v Izraelu, edini izraelski premier, na katerega so izvedli atentat, in drugi, ki je umrl na delovnem mestu.

Leta 1930 je umrl nemški kemik in industrialec Friedrich Karl »Fritz« Henkel.

Leta 1932 so ugrabili Charlesa Lindbergha III., sina ameriškega letalca Charlesa Lindbergha.

Leta 1941 je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1947 je delo začel IMF - International Monetary Fund (Mednarodni denarni sklad).

Leta 1949 je Indonezija zavzela Jogjakarto, ki je bila pred tem v lasti Nizozemske.

Leta 1950 je bil Klaus Fuchs obtožen, da je vohunil za Sovjetsko zvezo in ji predajal pomembne informacije o atomski bombi.

Leta 1953 je Stalin utrpel hudo kap, zaradi posledic katere je umrl štiri dni kasneje.

Leta 1954 so Američani na atolu Bikini v Pacifiku izvedli poskus z jedrsko bombo Castle Bravo, ki je imela moč 15 megaton. Izid poskusa je bilo največje radioaktivno onesnaženje, ki so ga povzročile ZDA.

Leta 1954 so portoriški nacionalisti napadli zgradbo ameriškega Capitola, v napadu pa je bilo ranjenih pet poslancev.

Leta 1958 se je rodil švicarski psihiater in balonar Bertrand Piccard.

Leta 1959 se je ciprski pravoslavni nadškof in politik Makarios, pred posvetitvijo Mihail Kikotis, po večletnem izgnanstvu vrnil v domovino. Leta 1968 je postal predsednik države in eden od pobudnikov gibanja neuvrščenosti.

Leta 1961 je ameriški predsednik John F. Kennedy ustanovil Mirovne sile.

Leta 1962 je pri vzletu iz newyorškega letališča strmoglavilo letalo American Airlines Flight 1.

Leta 1966 je rusko plovilo Venera 3 strmoglavilo na Venero in postalo prvo plovilo, ki je kadar koli pristalo na tujem planetu.

Leta 1971 je na moškem stranišču v ameriškem Capitolu eksplodirala bomba.

Leta 1975 so v Avstraliji začeli oddajati televizijski program v barvah.

Leta 1978 so krsto Charlieja Chaplina ukradli z nekega švicarskega pokopališča.

Leta 1995 je poljski premier Waldemar Pawlak odstopil, nasledil ga je Jozef Oleksy.

Leta 2002 so v Španiji zamenjali nacionalno denarno enoto pezeto z evrom.

Leta 2004 je Mohammed Bahr Al Uloum postal iraški predsednik.

Leta 2006 se je v Sloveniji pričelo dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih, ki je trajalo do junija 2007. Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do junija 2007. Kot slovenska nacionalna valuta pa se je evro začel uporabljati 1. januarja 2007, po tem ko je Slovenija izpolnila Konvergenčne kriterije in ko je to odločitev 15. junija 2006 sprejel Evropski parlament. Uvedba je potekala po načinu t.i. "velikega poka" - dvojni obtok evrogotovine in tolarjev je trajal 14 dni.