Edisonova najbolj znana izuma sta fonograf, ki je predhodnik gramofona, in žarnica, ki jo uporabljamo še danes. Foto:
Edisonova najbolj znana izuma sta fonograf, ki je predhodnik gramofona, in žarnica, ki jo uporabljamo še danes. Foto:
Elizabeth Yorška
Na današnji dan je umrla Elizabeth Yorška, žena angleškega kralja Henrika VII.
Rene Descartes
Malokdo ve, da je bil Descartes tudi glasbeni teoretik.
Thomas Alva Edison
Alva Edison je bil ameriški izumitelj.
Kongres
Ameriški kongres je v Washingtonu. Foto: EPA
Giroskop
Izumil je tudi giroskop.
Benito Mussolini
Benito Mussolini. Foto: EPA
Jeruzalem
Eichmannu so sodili v Jeruzalemu. Foto: EPA
Margharet Thatcher
Margharet Thatcher - železna lady. Foto: EPA
Nelson Mandela
Mandela je po izpustitvi iz zapora postal južnoafriški predsednik. Foto: EPA

Edisonov oče je bil kanadski gostilničar, mati pa učiteljica. Mali Thomas je hodil v šolo samo tri mesece, ker pa je slabo slišal, pouku ni mogel dobro slediti in ga je doma poučevala mati. Že kot otrok je kazal veliko željo po znanju in si je doma zgradil kemijski laboratorij. Zelo zgodaj se je pri njem izoblikovala tudi poslovna spretnost.

Ko mati ni mogla več prenašati smradu njegovega laboratorija, se je pri dvanajstih letih zaposlil. Denar za kemijske in električne poskuse je služil s prodajanjem časopisov na vlaku. Čas med postanki vlaka v Detroitu je preživljal v knjižnici, v praznem tovornem vagonu pa si je uredil tiskarno in kemijski laboratorij. Zaradi požara v laboratoriju mu niso več dovolili delati na vlaku.

Edison je močno prispeval k prihodu električne dobe. Zagovarjal je enosmerni električni tok, Nikola Tesla, ameriški izumitelj srbskega rodu in njegov tekmec, pa je zagovarjal izmenični električni tok, zato sta ves čas skušala prepričati ljudi, da je tok, ki ga zagovarjata, boljši. Leta 1885 je George Westinghouse, lastnik Westinghouse Electric Company (električne družbe) iz Pittsburgha, kupil patentne pravice za Teslove diname in motorje na izmenični tok, in po hudi bitki z Edisonom je izmenični tok zmagal.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 600 pr. n. št. je Jimu Teno, po japonski pripovedi potomec boginje sonca Amaterasu, zasedel prestol. Ta dan imajo Japonci za začetek svojega cesarstva.

Leta 731 je umrl papež Gregor II.

Leta 824 je umrl papež Paskal I.

Leta 1377 se je rodil neapeljski kralj Ladislas.

Leta 1466 se je rodila Elizabeth Yorška, žena angleškega kralja Henrika VII., ki je umrla na današnji dan leta 1503.

Leta 1531 je bil angleški kralj Henrik VIII. imenovan za vodjo angleške cerkve.

Leta 1535 se je rodil papež Gregor XIV., s pravim imenom Niccolo Sfondrato. Papež je postal leta 1590, umrl je leto kasneje.

Leta 1650 je umrl francoski matematik in filozof Rene Descartes. Velja za očeta novoveške filozofije, pomemben pa je tudi kot glasbeni teoretik.

Leta 1752 so v Pensilvaniji odprli prvo bolnišnico v ZDA.

Leta 1794 je bilo zasedanje ameriškega senata prvič odprto za javnost.

Leta 1808 so poskusno uporabili antracit (najbolj kvaliteten črni premog) kot gorivno sredstvo.

Leta 1809 je Robert Fulton patentiral parnik.

Leta 1810 se je Napoléon poročil z Marie-Louise Avstrijsko.

Leta 1814 je bila razglašena neodvisnost Norveške. S tem je dokončno razpadla Kalmarska zveza.

Leta 1826 je bil ustanovljen univerzitetni kolidž v Londonu pod imenom Univerza v Londonu.

Leta 1837 je bila v Bostonu ustanovljena ameriška zveza psihologov.

Leta 1847 se je rodil izumitelj Thomas Alva Edison. Je avtor več kot tisoč patentov. Zanimivo je, da je svojo poklicno pot začel kot raznašalec časopisov.

Leta 1855 so v Etiopiji okronali Kassaja Hailuja, ki je potem prevzel ime Tewodros II. Okronal ga je Abuna Salama III. na ceremoniji v neki cerkvi.

Leta 1858 se je 14-letni pastirici pred votlino v Lurdu prvič prikazala Mati božja, Katoliška cerkev pa je štiri leta pozneje potrdila nadnaravnost teh prikazovanj.

Leta 1861 je spodnji dom ameriškega senata soglasno sprejel resolucijo, s katero se je odločil, da se ne bo vmešaval v zadeve, povezane s sužnji in suženjstvom, v kateri koli od zvezdnih držav ZDA.

Leta 1868 je v Parizu umrl francoski fizik in astronom Jean-Bernard-Léon Foucault. Rodil se je 18. septembra 1819 v Parizu, bil je samouk, ki je izboljšal dagerotipijo – fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo. Našel je postopek merjenja hitrosti svetlobe v različnih snoveh. Leta 1850 je kot drugi znanstvenik izmeril hitrost svetlobe v laboratoriju s pomočjo vrtečega se zrcala po postopku, ki ga je razvil Wheatstone v 30. letih 19. stoletja. Prvi je izmeril tudi hitrost svetlobe v vodi. Odkril je, da je hitrost svetlobe v zraku večja od hitrosti svetlobe v vodi in da se hitrost svetlobe spreminja obratno od lomnega količnika snovi. S pomočjo nihala je dokazal vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Leta 1851 je izvedel poskus z velikim nihalom v Panteonu v Parizu. Za poskus je uporabil osemindvajset kilogramov težko železno kroglo, ki jo je obesil na 67 metrov dolgo žico. Na spodnjem delu krogle je bilo pisalo, ki je po plošči, posuti s peskom in razdeljeni na stopinje, zapisovalo sledi nihala. En nihaj je trajal 16,4 sekunde. Leta 1852 je izumil giroskop (vrtavko, ki je vrtljiva okoli treh med seboj pravokotnih osi), ki je bil sestavljen iz valja, ta pa je bil togo vezan na os. Slednja je ležala v kardanskem sklopu tako, da je prišlo do čim manjšega trenja. Leta 1855 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Leta 1862 je spet z vrtečim se zrcalom natančno izmeril svetlobno hitrost in določil natančnejšo vrednost za Sončevo paralakso. Foucault je izumil tudi polarizacijsko prizmo in polarizator. Odkril je vrtinčaste tokove, ki se inducirajo v železnih jedrih generatorjev in transformatorjev in se imenujejo po njem. Našel je postopek za izdelavo ogledal za zrcalne daljnoglede, postopek za merjenje njihove ukrivljenosti in uvedel sodobni postopek za posrebritev takšnih zrcal. Bil je eden od začetnikov astronomske fotografije. Izboljšal je tudi napravi, kot sta obločna svetilka in indukcijska tuljava.

Leta 1873 je odstopil španski kralj Amadeus I.

Leta 1895 so v Veliki Britaniji izmerili najnižjo temperaturo v zgodovini, tj. -27,2 stopinje Celzija. To temperaturo so izmerili v Braemarju v Aberdeenshiru. Enako nizko temperaturo so izmerili še 10. januarja 1982.

Leta 1904 se je rodil nekdanji novozelandski premier sir Keith Holyoake.

Leta 1916 je bila Emma Goldman aretirana, ker je predavala o zaščiti pred nezaželeno nosečnostjo.

Leta 1919 je bil Friedrich Ebert izvoljen za nemškega predsednika.

Leta 1920 se je rodil egiptovski kralj Faruk I.

Leta 1929 je Mussolinijeva vlada z Vatikanom sklenila tako imenovano lateransko pogodbo. Z njo je Italija potrdila papeško državo v miniaturnih mejah 44 hektarjev in popolno papeško suverenost.

Leta 1931 je umrl angleški izumitelj Charles Algernon Parsons.

Leta 1934 se je rodila angleška modna oblikovalka Mary Quant.

Leta 1937 se je končala stavka delavcev v ameriški avtomobilski industriji, potem ko je podjetje General Motors priznalo obstoj sindikata delavcev v avtomobilski industriji.

Leta 1945 se je končala konferenca na Jalti, na kateri so se voditelji Stalin, Churchill in Roosevelt dogovorili o ureditvi sveta po vojni.

Leta 1951 je na Pohorju začela delovati prva žičnica sedežnica.

Leta 1953 je Sovjetska zveza prekinila diplomatske stike z Izraelom.

Leta 1961 se je v Jeruzalemu začelo sojenje Adolfu Eichmannu.

Leta 1964 so se Grki in Turki spopadli v mestu Limassol na Cipru.

Leta 1964 je Tajvan prekinil vse diplomatske stike s Francijo.

Leta 1971 so Velika Britanija, Sovjetska zveza in Združene države Amerike podpisale sporazum o prepovedi polaganja jedrskega orožja na morska tla.

Leta 1973 so v Vietnamu izpustili prve vojne zapornike ameriškega rodu.

Leta 1973 je umrl nemški fizik in Nobelov nagrajenec Hans D. Jensen.

Leta 1975 je bila Margaret Thatcher izvoljena za predsednico britanske konservativne stranke.

Leta 1977 je umrl nizozemski premier Louis Beel.

Leta 1978 je Kitajska prepovedala dela Aristotela, Shakespeara in Dickensa.

Leta 1981 je iz jedrske elektrarne v Tennesseeju izteklo 380 kubičnih metrov kontaminirane težke vode. S to vodo se je “umazalo” osem delavcev v elektrarni.

Leta 1983 je ameriški predsednik Ronald Reagan objavil, da je rojstni dan Thomasa Edisona državni praznik.

Leta 1986 so borca za človekove pravice Anatolija Šaranskega izpustili iz zapora v Sovjetski zvezi. Šaranski je državo zapustil.

Leta 1987 je na Filipinih začela veljati sedanja ustava.

Leta 1990 so Nelsona Mandelo po 27 letih izpustili iz zapora Victor Verster v bližini Cape Towna.

Leta 1993 je umrl ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Robert W. Holley.

Leta 1996 je umrl premier Zambije Kebby Musokotwane.