Rodil se je 14. januarja 1861 in je bil 40. ter hkrati zadnji turški sultan. Vladal je med letoma 1918 in 1922. Prav tako je bil 100. islamski kalif. Bil je brat sultana Mehmeda V. Resada, prestol pa je nasledil, potem ko je dedič Jusuf Izzetin naredil samomor.

Za sultana so ga okronali 14. julija 1918 in ga imenovali za 36. padišaha. Prva svetovna vojna ni prizanesla Otomanskemu cesarstvu, Angleži so zavzeli Bagdad in Jeruzalem, večino cesarstva pa so si med vojno razdelile zavezniške sile. Med konferenco v San Remu aprila 1920 je Francija dobila protektorat nad Sirijo, Angleži pa so dobili v nadvlado ozemlje Palestine in Mezopotamije.

10. avgusta 1920 so Mehmedovi predstavniki v Sevresu podpisali sporazum, s katerim je sultan izgubil tudi kontrolo nad Anatolijo in Izmirjem. Tako se je ozemlje Turčije zelo skrčilo, Hejaz pa je postal neodvisna država. Turški nacionalisti so bili ogorčeni zaradi ravnanja sultana. Nova vlada, ki jo je vodil Mustafa Kemal in je bila ustanovljena aprila 1920, se je sestala v Ankari. 23. aprila je vlada sprejela novo, začasno ustavo in svojega sultana razrešila skoraj vseh dolžnosti. Sultanat je bil razveljavljen 1. novembra 1922.

Mehmed je 17. novembra tega leta zapustil Istanbul na angleški vojni ladji. Najprej je živel na Malti, kasneje pa se je preselil na italijansko riviero. Umrl je v noči s 15. na 16. maj 1926 v San Remu. Leta 1922 ga je na vrhu Turčije, ki je postala republika, nasledil Kemal Atatürk, na mestu kalifa pa ga je nasledil njegov bratranec in prestolonaslednik Abdul Mejid II.

Leta 1527 so meščani Firenc iz mesta pregnali družino Medici. Mesto se je razglasilo za republiko.

Leta 1532 je sir Thomas More odstopil z mesta kanclerja Anglije.

Leta 1568 je škotska kraljica Mary I. pobegnila v Anglijo.

Leta 1605 je bil za papeža izvoljen Pavel V.

Leta 1611 se je rodil Benedetto Odescalchi, ki je ob izvolitvi za papeža prevzel ime Inocenc XI.

Leta 1703 je Peter I. Veliki položil temeljni kamen Petropavlovske trdnjave, okoli katere so izgradili Sankt Peterburg.

Leta 1770 se je 14-letna Marie Antoinette poročila s 15-letnim prihodnjim kraljem Francije Louisom Augustom.

Leta 1836 se je ameriški pesnik Edgar Allan Poe poročil s svojo 13-letno sestrično Virginio.

Leta 1845 se je rodil ruski bakteriolog in Nobelov nagrajenec Ilja Iljič Mečnikov. Umrl je leta 1916.

Leta 1857 je konzistorialna kongregacija potrdila razmejitev med sekovsko in lavantinsko škofijo.

Leta 1920 je bila Jeanne d'Arc (Ivana Orleanska) posvečena v svetnico.

Leta 1923 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Merton Miller.

Leta 1938 je v požaru v hotelu Terminal v Atlanti, ameriška zvezna država Georgia, umrlo 35 ljudi.

Leta 1941 je islandski parlament razglasil neodvisnost od Danske.

Leta 1942 je nemški Wehrmacht zavzel Kerč na Krimu.

Leta 1943 so Nemci zadušili vstajo v varšavskem getu.

Leta 1947 je umrl angleški biokemik in Nobelov nagrajenec za medicino Frederick Hopkins.

Leta 1948 je Chaim Weizmann postal prvi predsednik Izraela.

Leta 1950 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec J. Georg Bednorz.

Leta 1960 je sovjetski voditelj Hruščov zahteval opravičilo zaradi vdora ameriškega vohunskega letala U-2 v sovjetski zračni prostor.

Leta 1988 je ameriški kirurg C. Everett Koop v svojem poročilu zapisal, da so učinki nikotina na odvisnost zelo podobni tistim, ki jih povzročata kokain in heroin.

Leta 1997 se je po dvaintridesetih letih končala avtokratska vladavina Mubutuja Sese Seka, ki je oblast v Kongu prevzel z državnim udarom.

Leta 2003 je bilo v Casablanci v Maroku ubitih 45 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo ranjenih, ko so teroristi napadli to mesto. Napadalci so pripadali ultrakonzervativnemu islamskemu gibanju Salafistični džihad, ki zagovarja nasilje proti ameriškim in judovskim interesom v Maroku in je bilo odgovorno tudi za samomorilski bombni napad v Casablanci, v katerem umrlo 45 ljudi, vključno z 12 samomorilskimi napadalci.