Na prvi pogled sta si zelo različni in nihče ju ne bi postavil v isti koš. Vendar je njuna različnost tudi njuna posebnost, skupna točka, sta prepričani Petra Božič in Živa Lutman, ki sta se spoznali med študijem notranjega oblikovanja na Fakulteti za dizajn v Ljubljani ter kmalu postali neločljivi prijateljici. "Ustvarjava na področju notranjega in produktnega oblikovanja, pohištva, tekstilij in v skupnem delu resnično uživava, saj nama z združitvijo idej uspe ustvariti boljše izdelke kot sicer," razmišljata mladi ustvarjalki.

V sodelovanju je moč
Trenutno sta razpeti med Slovenijo in Švedsko, natančneje med Ljubljano in Göteborgom: Petra končuje študij na Fakulteti za dizajn v Ljubljani, medtem ko je Živa začela magistrski študij na Fakulteti za dizajn in umetnost v Göteborgu. Čeprav ju ločuje na stotine kilometrov, sta se odločili, da sodelovanja ne bosta prekinili, saj v tem vidita velik potencial za nadaljnji razvoj Hausfolda: "Verjameva, da je to velika priložnost, ki naju bo še bolj povezala ter nama omogočila nova sodelovanja."

Pa smo že pri njunem osrednjem vodilu oziroma motu: "Počasi, res počasi, z obilico vztrajnosti in samoiniciative lahko v življenju dosežeš zastavljene cilje. In nikakor ne izpusti priložnosti, ki ti jih ponuja življenje. Najpomembneje je, da v svojem delu uživava in zagotovo optimistično zreva v najino prihodnost."

Po pozitivnem odzivu na njune izdelke sta se odločili, da si nadeneta ime Hausfold in začneta ustvarjati pod skupno znamko. Pred kratkim pa sta istoimenski spletni strani, ki služi kot portfolio njunega skupnega dela, dodali še blog s prispevki o mladih oblikovalcih, katerih delo ju navdihuje.

"Najini vzorniki so vsi mladi oblikovalci, ki ne čakajo na delovno priložnost, ampak si le-to ustvarijo. Občudujeva samoiniciativne ljudi, polne zagona, ki skušajo z oblikovanjem tudi izboljšati," povesta članici mladega društva DOUM (Društvo mladih oblikovalcev in umetnikov), ki združuje oblikovalce z različnih področij oblikovanja, umetnosti in kulture. Njihov cilj je spodbujati ustvarjalnost v družbi, podpiranje in povezovanje mladih oblikovalcev in umetnikov, skrb za razvoj stroke oblikovanja in umetnosti, izobraževanje članov, organiziranje razstav in izpeljava različnih projektov za promocijo članov.

"Medsebojno sodelovanje je izjemnega pomena, saj si med seboj pomagamo tako z izmenjavo znanja (več glav več ve!), idejami, kritikami, nasveti, izkušnjami ... DOUM je zagotovo postal najina druga družina," pojasnujeta. "Občudujeva tudi druga slovenska združenja, ki jih sestavljajo oblikovalci različnih strok, kot sta Prostorož, kjer s svojimi intervencijami prispevajo k oblikovanju urejenega in sproščenega mesta ter uporabnih urbanih površin, in oblikovalski kolektiv zavod Rompom, s katerim tudi že sodelujeva prek Pop-up doma."

Privlačni izdelki čistih linij za udobje in veselje
"Ceniva unikatno, lokalno, ročno izdelane izdelke. Domu želiva dati barvo, igrivost, pridih skandinavskega dizajna, a vedno upoštevajoč funkcionalnost samega izdelka. Skušava ustvarjati izdelke čistih linij, ki ustvarjajo občutek udobja, veselja ter nemudoma pritegnejo pogled. Pri materialnih se ne omejujeva. Trenutno uporabljava predvsem les, kovino, tekstilije, v prihodnje pa bi želeli poseči tudi na področje keramike. Radi eksperimentirava z različnimi materiali ter vedno znova odkrivava nove možnosti, ki se nama ponujajo," opišeta svoje delo. Na vprašanje o načrtih o bolj množični proizvodnji in prisotnosti na trgu pa odgovarjata: "Trenutno izdelujeva po naročilu v sodelovanju z lokalnimi mizarji. Najin cilj za to leto so ravno množična proizvodnja najinih izdelkov ter seveda prisotnost in prepoznavnost na trgu. Komaj že čakava dan, ko bova vstopili v trgovino ter na prodajnih policah zagledali svoje izdelke."

Kako kot majhna znamka preživeti v času globaliziranega trga? "Sva v procesu iskanja odgovora na to vprašanje ... Vsekakor ni lahko in je pri tem potrebnega veliko potrpljenja ter domiselnosti. Ciljava na lokalno ter kakovostno narejene izdelke, upava, da bodo ljudje začeli ceniti ter v njih videli višjo vrednost. Slovenija je majhna, in to nam pogosto jemlje pogum pri prodiranju v svet. Tako se ta za marsikoga konča že na meji lastne občine. Zavedava pa se, da Slovenija še zdaleč ni trg, od katerega bi se dalo (udobno) preživeti, zato so najin dolgoročni cilj in sanje prodor na tuje tržišče."

Kaj pa je najbolj dragoceno, kar jima je dalo izobraževanje? "Predvsem osnove s področja oblikovanja, saj je najin študij zelo interdisciplinaren: posega na področja notranjega oblikovanja, pohištva, razsvetljave, poznavanja materialov … Obe sva še vedno študentki in zelo neizkušeni, zato je vsak najin projekt nov učni proces, pri katerem se največ naučiva ravno iz svojih konstantnih napak. Zavedava se, da se učenje nikoli ne konča, ter vedno stremiva k izboljšanju najinih idej in izdelkov."

Naredi si sam in celo uživaj
Med storitvami, ki jih nudi dvojec Hausfold, je tudi preoblikovanje že obstoječih kosov. Poprosili smo ju za kak trik, ki bi ga lahko uporabili naši bralci in si tako polepšali svoj bivalni prostor. "Na prvi pogled je staro pohištvo le kup šare, ki ga je treba odpeljati na deponijo. Z ustvarjalnim razmišljanjem pa lahko tudi v starem pohištvu prepoznamo skriti potencial. Mnogo stvari lahko naredimo sami - in pri tem celo uživamo! Staro nočno omarico, ki je dolga leta ležala na podstrešju, lahko čisto enostavno prebarvamo, zamenjamo ročaje ali oblepimo notranjost predalov z vzorčastim papirjem in tako staro šaro spremenimo v unikatno pohištvo z osebno noto."