Do vesp Indonezijci gojijo globoko naklonjenost. Foto: Reuters
Do vesp Indonezijci gojijo globoko naklonjenost. Foto: Reuters
Svoje motorje nekateri popestrijo z okraski, ki jih najdejo doma. Foto: Reuters
Giovanni Alberto Agnelli
Konec 50. let je Piaggio (in z njim vespo) prevzela družina Agnelli (Fiat). Vespa je še naprej žela velike uspehe do konca stoletja, ko je prodaja začela strmo upadati. Nekateri to pripisujejo tudi smrti komaj 33-letnega Giovannija Alberta Agnellija, ki je ob prevzemu vodenja podjetja leta 1992 že bolehal za rakom na črevesju, umrl pa je pet let pozneje. Foto: Reuters

Italijanske vespe, ki so sicer prepoznavne tudi po svoji elegantni zunanjosti, so na indonezijskem festivalu videti popolnoma drugače. Številni lastniki svoja motorna kolesa namreč predelajo do neprepoznavnosti. Nekateri svojim vespam privoščijo drago in zmogljivo opremo, drugi pa jo popestrijo z okraski, ki jih najdejo doma. Festival v mestu Kediri letos poteka tretjič in je eden izmed številnih festivalov vesp, ki potekajo v Indoneziji.

43-letni Peded, ki vespe preureja že od leta 1990, je za Reuters povedal, da ima vsako predelano vozilo svojo zgodbo. "Vespe rad preurejam na dramatičen in vpadljiv način, a ne z nekakovostnimi in odpadnimi deli," je pojasnil.

Ker številni obiskovalci festivala svojih vesp ne registrirajo, na festival pripotujejo ponoči in se tako izognejo policijski kontroli, pojasnjuje Reuters. "Na festivalu se zberemo kot skupnost, kot družina," je povedala 19-letna Julia Ningsih in poudarila, da lastniki vesp "držijo skupaj"." Če ima na poti kdo težave s policijo ali pa se mu pokvari vespa, mu drugi priskočijo na pomoč," je še dejala.

Vespina zgodba
Zgodba o vespi (kar v italijanščini pomeni osa) sega v leto 1946, torej v obdobje po drugi svetovni vojni, ko se je Enrico Piaggio, sin ustanovitelja podjetja Piaggio, ki je tedaj izdelovalo vojaška letala, domislil, da bi lahko v vojni porušeno tovarno obnovil in v njej začel izdelovati nekaj bolj splošno uporabnega – na primer skuter, saj je povojna Italija med drugim potrebovala tudi cenejša prevozna sredstva.

Predhodnik vespe je sicer nastal že leta 1944, ko sta si ga izmislila Piaggiejeva inženirja Renzo Spolti in Vittorio Casini, a je strokovnjak za aeronavtiko in soavtor prvega skuterja Corradino D'Ascanio prvi model predelal v takšnega, kot je nato zavzel svet. Ko so inženirji kolo z motorjem predstavili Enricu Piaggiu, je vzkliknil: "Sembra una vespa!" ("Podoben je osi!")

Do leta 1950 se je prodaja vesp ustalila na okoli 60.000 vozilih na leto, leta 1952 pa se je zgodilo nekaj prelomnega – film Rimske počitnice. Na vespi sta namreč v omenjenem filmu po Rimu "dirkala" Audrey Hepburn in Gregory Peck, zato ni nikogar presenetilo, da je zanimanje za vespo nenadoma poskočilo – samo tisto leto so jih prodali več kot 100.000. V letih, ki so sledila, so vespe začeli izdelovati (in prodajati, seveda) v številnih drugih evropskih državah, nato pa tudi v Braziliji, Indiji in Indoneziji. Do konca 80. let prejšnjega stoletja so prodali več kot deset milijonov vesp.

V zadnjih desetletjih Piaggiu in z njim vespi ne gre več tako zelo dobro (leta 2003 se je družba znašla na robu stečaja), a se od leta 2004, ko so predstavili svoj prvi hibridni skuter, stanje počasi popravlja. Kljub vsemu pa vespa ostaja legenda italijanskega oblikovanja (ima tudi častno mesto v Piaggiejevem muzeju v Pontederi) z milijoni oboževalcev po vsem svetu, ki se redno zbirajo na takšnih in drugačnih srečanjih.