Ali bo za največjo na svetu razglašena ravno v Sloveniji narejena baklava velikanka, bo Guinnessova komisija predvidoma presojala junija.
Baklava, kakršno poznamo danes, je nastala na osmanskem dvoru v Carigradu. Podobna peciva so že prej poznali v Grčiji, Mali Aziji, Siriji in Perziji. Antropologinja dr. Svetlana Slapšak v svoji Kuhinji z razgledom zapiše, da je sama beseda baklava v turškem jeziku mongolska izposojenka.
Ta sladica iz mletih oreščkov, vlečenega testa in medu se je močno zasidrala tudi v kuhinjah Balkana, z bosanskimi in albanskimi priseljenci pa je sredi 20. stoletja prišla tudi v Slovenijo.
Z enako osnovo na več načinov
Bosanska baklava se pripravlja na več načinov, a osnova je vedno enaka, pravi Zora Perenda iz ljubljanskega društva Sevdah: "Bistveni so testo, maslo in olje za preliv, orehi, sladkor in voda."
Recept? Po občutku.
Tudi recept za baklavo je mogoče podati v natančnih količinah. Za to so poskrbele pri Ženskem združenju Zemzem, ko so leta 2011 izdale knjigo Kuharica slovenskih Bosank, kjer poleg baklave najdete tudi recepte za številne druge bosanske jedi. Toda bosanske gospodinje bodo vedno rekle, da je bolj kot natančne količine in standardizirani postopek pomemben občutek. "Za bosansko kuhinjo je značilno, da se vse dela po občutku. Vsaka gospodinja točno ve, koliko česa bo uporabila in dodala. Baklavo in vsako drugo pecivo moraš delati z ljubeznijo in pri tem uživati," pojasni Perenda.
Mora biti sladka
Bosanski baklavi pogosto očitajo, da je presladka. Perenda na to odgovarja, da se sladkost lahko prilagaja, vendar: "Baklava je baklava, ko je sočna, sladka in zlate barve. Sladka mora biti." Zato je treba v baklavi uživati počasi, z občutkom in kozarcem vode pri roki, brez naglice in pretiravanja, po možnosti v družbi.
Največja je slovenska baklava
V Ljubljani smo v sklopu festivala bosanske hrane imeli možnost videti in pokusiti slovensko baklavo velikanko. Dobrih 309 kilogramov težka, 18 metrov dolga in pol metra široka baklava, ki so jo po bosanskem receptu spekle članice združenja Zemzem, je na aprilski dopoldan v slovenski prestolnici pošla v slabi uri. Guinnessova komisija bo o tem, ali je s tem postavljen nov svetovni rekord, predvidoma presojala junija.
Nekoč baklava le za bajram
Esmo Ferizović, eno izmed 19 žensk, ki so pekle velikanko, je umetnosti priprave baklave naučila mati. Peče jih že skoraj 50 let, v Sloveniji pa živi že dobrih 40. Pravi, da se je nekoč v Bosni in Hercegovini baklavo pripravljalo skorajda samo za muslimanski verski praznik bajram, ker so bile sestavine (pre)drage.
Orehi so vrhunec
Četudi obstajajo baklave brez orehov, so ti vendarle najbolj prepoznavna sestavina baklave: "Vse so dobre, denimo z mandlji in lešniki, obstaja tudi taka s pistacijami. Toda mi smo navajeni na orehe, in to je to. To je vrhunec," pojasni Ferizovićeva. Dodaja da je poleg obveznih orehov bosanska baklava značilna tudi po svoji končni obliki: "Bosanska baklava je precej visoka, pet in tudi šest centimetrov, in narežemo jo v obliki romba."
Bosanka zna speči tudi gibanico
Ferizovićeva svoje baklave rada podari prijateljem, sosedom in znancem. "Zelo radi imajo baklavo in jo cenijo. Vendar rada pripravim tudi ljubljansko potico. Tudi prekmursko gibanico zelo dobro naredim in jim jo nesem, da vidijo, kako zna Bosanka speči tudi pravo gibanico," se v šali pohvali Ferizovićeva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje