Novo leto 2015 so številni kljub ostremu mrazu pričakali na prostem. Množična silvestrovanja so bila v več mestih, med drugim v Ljubljani, kjer se je silvestrovanja udeležilo več deset tisoč ljudi, prireditev pa je potekala brez izgredov. V Celju se je na silvestrovanju zbralo približno 12.000 ljudi, Mariboru skoraj 10.000 in Kopru približno 2000.

V Ljubljani, ki jo je v času od srede zjutraj do četrtka zjutraj po navedbah Mestne občine Ljubljana obiskalo približno 200 tisoč ljudi, so silvestrovali na štirih trgih. Osrednje silvestrovanje na Kongresnem trgu je bilo namenjeno najširšemu krogu obiskovalcev, glasbeno dogajanje na Pogačarjevem trgu pa je privabilo ljubitelje slovenskih izvajalcev popularne in narodno zabavne glasbe.

V Ljubljani več deset tisoč ljudi
Na Trgu francoske revolucije so na svoj račun prišli ljubitelji alternativne rockovske glasbe, silvestrovanje na Mestnem trgu pa je bilo tradicionalno namenjeno ljubiteljem popevk. Silvestrskega praznovanja v Ljubljani se je po besedah Petre Stušek s Turizma Ljubljana udeležilo več deset tisoč ljudi, potekalo pa je po načrtih in brez izgredov. Štiri osebe so odpeljali zaradi alkoholiziranosti. Opolnoči je nebo nad Ljubljano razsvetlil skoraj petminuten ognjemet z Ljubljanskega gradu, ki je bil zaradi jasnega vremena dobro viden.

Tudi letos brez ognjemeta v Mariboru
Primat najbolj množičnega silvestrovanja na prostem na območju Štajerske so letos prevzeli v Celju s spretno izbiro ta trenutek najbolj vročih glasbenih gostov v Sloveniji - skupino Modrijani, ki je v mesto ob Savinji na Krekov trg privabila rekordno množico ljudi - okrog 12 tisoč. Kot je za STA povedala predstavnica organizatorjev Snežana Gabrovec, je to skoraj dvakrat toliko kot običajno, in to kljub zelo nizkim temperaturam. V Mariboru se je kljub vsem težavam tega mesta tudi letos zbralo skoraj 10 tisoč ljudi, ki so jih med drugim zabavali štajerski rokerji, skupina Mi2. Po besedah direktorice Zavoda za turizem Maribor Janje Viher je bil Trg Leona Štuklja povsem poln, hladno vreme ni vplivalo na morebitni manjši obisk. Ognjemeta v Mariboru niso videli že nekaj let in tudi letos ne.

Pestro tudi na Obali
Na Ptuju so se zaradi ekstremno nizkih temperatur tik pred zdajci odločili, da tradicionalno silvestrovanje na Mestnem trgu preselijo v ogrevan šotor na mestni tržnici. Silvestrovanja na prostem v Kopru, ki so ga zaradi burje preselili pod oboke Taverne, se je po ocenah Andraža Hribovška z Zavoda Fontico udeležilo okoli dva tisoč ljudi. K temu je prispevalo lepo in navkljub napovedim ne premrzlo vreme. Zaradi burje sicer tradicionalnega ognjemeta niso izpeljali, so se pa obiskovalci vseeno lahko zabavali ob zvokih zasedb Platana, Rock the Pop, Gedore in Žiga Rustje. Silvestrovanja na prostem so pripravili tudi drugod v Slovenski Istri. V Izoli so na Manziolijevem trgu nastopili ansambel Ne me jugat in kantavtor Rudi Bučar, v Piranu, kjer so za uvod v silvestrovanje pripravili "laserski šov", pa so na osrednjem Tartinijevem trgu nastopili Mambo kings. Mraz ni vplival niti na obisk silvestrovanja v Novi Gorici. Ognjemeta sicer niso pripravili, vseeno pa se je po oceni predstavnice mestne občine Mateje Ambrož na dveh prizoriščih zbralo skupaj med 2.500 in 3.000 ljudi.

Tudi letos 2. januar buril duhove
Po prvem januarju pa znova duhove buri 2. januar, ki še tretje leto zapored ni več dela prost dan. Tako je po božičnih in novoletnih praznikih za večino običajen delovni dan, tudi za šolarje, ki pa jim letos na ta dan ni bilo treba sesti v šolske klopi (pouka prost dan bodo nadomestili 11. aprila). Ukrep naj bi po Zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 prispeval k višji produktivnosti oziroma višjemu bruto domačemu proizvodu. Statistični podatki za zadnjih nekaj let namreč kažejo, da v povprečju vsak delovni dan poveča oziroma zmanjša rast BDP-ja za 0,1 odstotne točke (okrog 35 milijonov evrov). To velja ob predpostavki, da so vse ostale razmere, ki določajo rast BDP-ja, enake v obeh letih.

Višja produktivnost?
2. januar sicer od leta 2013 v Sloveniji ni več dela prost dan po več kot pol stoletja. Glavni razlog za ukinitev naj bi bil torej prispevek k višji produktivnosti oziroma višjemu bruto domačemu proizvodu. Drugi razlog za njegovo ukinitev pa je bilo tudi dejstvo, da v večini preostalih evropskih držav 2. januar ni dela prost dan. 2. januar je bil skupaj z 2. majem in 30. novembrom za praznik določen leta 1955.