Princ William z materjo po velikonočni maši aprila 1992. Foto: Reuters
Princ William z materjo po velikonočni maši aprila 1992. Foto: Reuters
Princesa Diana z malim princem Harryjem, avgust 1988. Foto: Reuters

Princ William je v morda najiskrenejšem intervjuju doslej, ki ga je dal za britanski GQ, spregovoril o smrti svoje matere, princese Diane, med drugim je povedal, da bi si želel, da bi imela priložnost spoznati njegovo ženo, vojvodinjo Kate, pa njuna otroka, princa Georgea in princeso Charlotte. "Želel bi si njenih nasvetov. Vesel bi bil, če bi spoznala Catherine in videla otroka odraščati. Žal mi je, da ne bo tako, da je ne bodo nikoli poznali," je 34-letni William razkril v pogovoru za julijsko številko omenjene revije.

"Vse skupaj je bilo tako surovo"
Medtem ko se bliža 20. obletnica Dianine smrti - umrla je 31. avgusta 1997 v prometni nesreči v Parizu -, je William, ki je imel takrat 15 let, njegov brat Harry pa nekaj dni manj kot 13, povedal, da se spreminja. "Zdaj sem bolj pomirjen s tem kot nekoč, o njej lahko govorim bolj odkrito, bolj iskreno in se je bolje spominjam, javno lahko bolje spregovorim o njej. Skoraj 20 let sem potreboval, da sem prišel do te stopnje," je razmišljal naglas in dodal: "Še vedno pa mi je težko, saj je bilo takrat vse skupaj tako surovo. Ni čisto tako kot pri žalovanju drugih ljudi, saj vsi vedo za to, vsi poznajo zgodbo, vsi poznajo njo. Pri večini ljudi je situacija, ko izgubijo ljubljeno osebo, drugačna, lahko se umaknejo ali pa se odločijo, ali bodo delili svojo zgodbo."

Je pa princ, ki je v pogovor privolil v okviru pobude za boljše duševno zdravje rojakov Heads Together, ki jo podpirata skupaj z ženo, hvaležen, da je skozi težke čase lahko računal na podporo družine, povedal je še: "Stabilnost doma je zame zelo pomembna. Svoja otroka želim vzgajati v srečnem, stabilnem, varnem svetu, to nama je kot staršema obema zelo pomembno. Rad bi, da George odrašča v resničnem, živem okolju, ne pa za zidovi palače, mora biti tam zunaj, med ljudmi. Zaradi medijev je vse skupaj oteženo, a prizadeval si bom, da bosta imela normalno življenje."

Kot je povedal, je bil resnično šokiran, ko je spoznal, koliko ljudi živi v strahu in tišini zaradi duševne bolezni, in ne more verjeti, zakaj je še dandanes tako težko spregovoriti o svojih čustvih, celo za zaprtimi vrati družinskih domov.