Severni Korejci na olimpijskih igrah skrbijo za popolno medijsko podobo, s katero skušajo izboljšati svoj sloves v mednarodni skupnosti. Foto: Reuters
Severni Korejci na olimpijskih igrah skrbijo za popolno medijsko podobo, s katero skušajo izboljšati svoj sloves v mednarodni skupnosti. Foto: Reuters
Severna Koreja
Igre je ob odprtju obiskala tudi sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. Foto: Reuters
Severna Koreja
Skupina 229 severnokorejskih navijačic je ena od večjih atrakcij na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Foto: Reuters

Pomanjkanje olimpijskih novic v domovini je ostro nasprotje temu, kako se Severni Korejci kažejo na prizoriščih olimpijskih iger. Delegacija, ki jo poleg športnikov in trenerjev sestavlja tudi več kot 200 navijačic in nekateri najbolj priljubljeni severnokorejski glasbeniki, je v Južno Korejo namreč prišla skrbno pripravljena na medijsko pozornost.

Drži, da severnokorejski državni mediji nikoli niso bili pretirano zagreti za poročanje o dogodkih iz tujine. Njihova poglavitna naloga je namreč utrjevanje oblasti Kim Jong Una in širjenje politične propagande. Temu ostajajo zvesti tudi med letošnjimi olimpijskimi igrami v Pjongčangu, saj so se novinarji iz Severne Koreje v južno sosedo odpravili le na obisk k sestri Kim Jong Una, ko se je udeležila slovesnosti ob odprtju iger.

Vendar pa je popoln olimpijski molk nenavaden celo za Severno Korejo. Kim Jong Un je namreč v letošnji televizijski novoletni poslanici severnokorejskim olimpijcem zaželel srečo in sporočil, da so uradniki s severne in južne strani meje s skupnimi močmi dosegli, da se bo na zimske olimpijske igre iz Pjongjanga odpravilo več kot 500 ljudi, vključno z 22 športniki in 21 novinarji. Barve Severne Koreje so večinoma zastopali mladi športniki brez mednarodnih izkušenj, ki niso osvojili nobene medalje.

Niti sekunde programa o olimpijadi
"Kljub temu severnokorejski športniki tekmujejo na svetovnem odru, čeprav ne zmagujejo,"
je povedal Martyn Williams, poznavalec severnokorejske medijske scene in ustvarjalec spletne strani North Korea Tech. Dodal je, da se mu zdi pomanjkanje olimpijskih novic iz Pjongčanga zelo nenavadno, saj je Severna Koreja olimpijsko dogajanje medijsko pokrivala vse od poletnih iger v Atenah leta 2004, razen zimskih iger v Vancouvru leta 2010.

Preteklim olimpijskim igram so severnokorejski mediji torej namenjali vsaj nekaj pozornosti s posameznimi poročili o dosežkih severnokorejskih športnikov, ki so bila navadno predvajanja dan ali dva po dogodku. Letos to ne velja in po poročanju Williamsa severnokorejska televizijska postaja KCTV olimpijskim igram v Pjongčangu ni namenila še niti sekunde programa.

"Pretekli teden so v okviru oddaje Svetovne športne novice poročali o kolesarski dirki v Dubaju in evropskih nogometnih ter košarkarskih tekmah, ni pa bilo olimpijskega dogajanja," je povedal Williams. "Olimpijskih iger niso omenjala niti večerna poročila, razen poročanja o tem, katere dogodke je obiskala severnokorejska politična delegacija. Ampak tudi v teh primerih program ni vključeval videoposnetkov, ampak so med prenosom pokazali le nekaj fotografij."

Pomanjkanje pravic ali preračunljivost?
Odsotnost kakršnih koli videoposnetkov je porajalo vprašanje o tem, ali je Severna Koreja sploh odkupila pravice za prenašanje olimpijskih iger, vendar pa to po Williamsovem mnenju ne razjasni popolnega medijskega molka, saj se pravice nanašajo zgolj na posnetke z olimpijskih tekem, ne pa tudi na posnetke preostalega dogajanja. Poleg tega novic o olimpijskih igrah ni mogoče zaslediti niti v severnokorejskih tiskanih medijih, ki prav tako niso podvrženi nobenim mednarodnim omejitvam.

Brez kakršnih koli javnih komentarjev in uradnih izjav je težko reči, kaj stoji za odločitvami Pjongjanga. Ena od možnosti je, da severnokorejske oblasti čakajo, kako se bo odvilo olimpijsko sodelovanje med severom in jugom, in da bodo nato sprejele odločitev, kako oziroma ali bodo o tem poročali domači javnosti. Zimske olimpijske igre v Pjongčangu so bile namreč že ob kandidaturi za gostovanje označene za "igre miru", osrednja ideja sporočila pa je otoplitev odnosov med gostiteljico Južno Korejo in Severno Korejo.

V luči otoplitve odnosov so se visoki predstavniki Severne Koreje udeležili slovesnosti ob odprtju iger, pomembni vladni uradniki pa naj bi bili prisotni tudi na sklepni slovesnosti. Pjongčang bo obiskal nekdanji vodja severnokorejskega vojaškega obveščevalnega urada, ki bo v Južni Koreji ostal tri dni.

Edini mednarodni športni dogodek, ki so ga Severnokorejci lahko spremljali v neposrednem televizijskem prenosu, je bila nogometna tekma s svetovnega prvenstva leta 2010, ko so se nogometaši Severne Koreje v skupinskem delu tekmovanja pomerili s Portugalci in izgubili s 7-0. Tudi ta tekma pa ni doprinesla k temu, da bi oblasti postale bolj odprte za neposredno medijsko prenašanje in poročanje o mednarodnih športnih dogodkih.