Delavnica, polna nereda, predstavlja zgodbe 33 mladih rokodelcev. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Delavnica, polna nereda, predstavlja zgodbe 33 mladih rokodelcev. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Predstavitev knjige Delavnica, polna nereda. Foto: MMC RTV SLO
Prvo delo, ki predstavlja zgodbe sodobnih slovenskih rokodelcev. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Etnolog Janez Bogataj se v svojem prispevku v knjigi sprašuje, kako je rokodelstvo razumljeno doma in kako v tujini ter kakšen je njegov položaj v družbi oz, gospodarstvu. Foto: MMC RTV SLO
Sodobni rokodelci imajo ideje in energijo, a kot poudarjajo sami, si želijo izboljšanja položaja, da bi lahko od svojega dela dejansko tudi preživeli. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Urednica knjige Maja Korun Hočevar ocenjuje, da bi lahko država rokodelcem pomagala tudi z različnimi izobraževanji, recimo s področja trženja in urejanja financ. Dejstvo je, da morajo vse to urejati sami, saj si ne morejo privoščiti, da bi za te storitev plačali nekoga drugega. Foto: MMC RTV SLO

"

Gre za prvo knjigo, ki je posvečena sodobnim rokodelcem in oblikovalcem mlajše generacije in ki odpira vprašanje pojava mladih sodobnih rokodelcev, njihovega boja za preživetje in predvsem razkriva sistemsko neurejenost njihovega položaja.

Borci in uporniki hkrati
V knjigi je 33 zgodb, številka pa je, tako njihova avtorica Valentina Vovk, naključna. Po njenih besedah bi bila lahko knjiga tudi obsežnejša, saj imamo v Sloveniji veliko odličnih ustvarjalcev, a se je bilo treba v neki točki ustaviti. V knjigo so vključili ustvarjalce iz vse države, ključni kriterij pa je bila kakovost. Kot ugotavlja, zapisane zgodbe nazorno razkrivajo, da morajo biti rokodelci zelo dobro organizirani, da lahko živijo od svoje dejavnosti. "Ustvarjalci so me zanimali tudi s sociološkega vidika in tudi kot zanimive osebnosti, ki so obenem borci in uporniki. Moraš biti zelo organizirana in močna oseba, da lahko izvajaš celoten paket aktivnosti, ki je potreben za preživetje." Kot poudarja, je lahko rokodelec še tako krasen oblikovalec, a če svojega izdelka ne zna postaviti na trg, potem mu to ne pomaga kaj dosti in od tega težko živi.

Kaos in sistemska neurejenost
"Rekla bi, da znotraj te skupine, ki smo se ji posvetili, vlada velik kaos," je o knjigi, ki sta jo izdala Javni sklad RS za ljubiteljsko kulturo in Zavod lab laar, dejala njena urednica Maja Korun Hočevar. Kot pojasnjuje, je stvar sistemsko dokaj neurejena, ker rokodelci nimajo institucionalizirane podpore. "Ne ve se, kam točno njihova dejavnost spada. Ni nekih prodajnih poti, ki bi jim zagotavljale neko perspektivo in možnost zadostnega zaslužka," pojasnjuje.

Ena od težav, s katero se spopadajo ustvarjalci, so tudi delovni prostori oz. pomanjkanje le-teh. Velikokrat so zato njihovo delovno okolje domače kleti, podstrešja in delovne sobe, saj si le redkokdo lahko privošči najem prostora. "Eden od večjih problemov, ki jih je treba izpostaviti, je dejstvo, da je rokodelec za vse sam. Vse morajo narediti sam: od izdelka do trženja," našteva ključne težave. Kot mogočo rešitev za izboljšanje položaja vidi možnost neprofitnih ali nižjih najemnin. "Mestna občina bi lahko prostore, ki jih ne uporablja, oddajala za neprofitno ceno ali pa bi mogoče lahko prostor oddajala leto ali dve brezplačno," še dodaja.

Teorija odlično, praksa pa šepa
Etnolog Janez Bogataj v knjigi preučuje pretekle pobude za ureditev položaja rokodelstva in primerja zdajšnji položaj slovenskih rokodelcev z drugimi evropskimi državami. Kot ugotavlja, smo Slovenci odlični pri oblikovanju in zapisovanju različnih pobud in načrtov, ki pa prepogosto končajo v predalih. V veliko državah so nas, čeprav imamo zelo kakovostne rokodelce, v zadnjih letih prehiteli. "Med zelo naprednimi oblikami je neka oblika, podobna zadrugam, kjer se ljudje izobražujejo. V njej delujejo raznolike dejavnosti, v njej niso le kreativci, ampak so v njem tudi menedžer, strokovnjak za finance, trženje in drugi," je navedel prakso v tujini, konkretno na Nizozemskem.

"Zdi se mi izjemnega pomena, da se govori o našem delu, da bomo našli neko rešitev, ker so stvari res razdrobljene, vsak dela v svojem mehurčku," je dejala oblikovalka Urša Nina Ciglar, ki pravi, da drugače od nekaterih kolegov nima težav s terminom rokodelec. "Lahko se identificiram z njim in mislim, da mu lahko damo tak pomen, da se bomo z njim dobro počutili." Kot sta pojasnili avtorici knjige, so nekateri mladi ustvarjalci zelo zadržani do uporabe te besede, češ da se ga drži arhaičen pridih.

"Sami smo za vse"
Kot poudarja Ciglerjeva, je bistvena težava rokodelcev, da nimajo časa, da bi se dejansko posvečali svojemu delu, ker so za vse sami. "Mi veliko časa posvečamo komuniciranju z naročniki, pošiljanju izdelkov, urejanju financ in tako naprej. Želela bi si osem ur samo ustvarjati izdelke, a to ni mogoče." Ob tem kot veliko težavo navaja tudi dejstvo, da se pri nas trg hitro zasiči, saj je majhen in zato je za preživetje odhod v tujino nujen.

Ena od možnosti, ki bi lahko izboljšala položaj rokodelcev, je tudi krepitev sodelovanja z gospodarstvom. "Večjih podjetij skorajda ni, so pa manjša, ki dobro delujejo, in povezovanje z oblikovalci bi lahko pomenilo korak naprej v gospodarstvu, zato je pomembno, da se to področje sistemsko uredi," je še poudarila Vovkova.