Znanstveniki univerze v Chicagu so ugotavljali, v kolikšni meri se ljudje lahko uprejo svojim željam. Foto: MMC RTV SLO
Znanstveniki univerze v Chicagu so ugotavljali, v kolikšni meri se ljudje lahko uprejo svojim željam. Foto: MMC RTV SLO

Raziskava, v kateri je sodelovalo 205 ljudi v starosti od 18 do 85 let iz nemškega mesta Würtzburg in njegove okolice, je pokazala, da se ljudje težje uprejo uporabi socialnih omrežij in drugih medijev kot kajenju in pitju alkohola, je na svoji spletni strani objavil britanski časnik The Guardian.

Udeleženci raziskave so v enem tednu sedemkrat na dan v roku 14 ur prejeli sporočila, na katera so lahko odgovorili, ali so v tistem trenutku ali v zadnjih 30 minutah začutili močno željo, kakšne vrste željo, njeno moč, ali je bila ta želja v navzkrižju z drugimi željami in ali so se ji uprli ali jo zadovoljili.

Znanstveniki so ugotovili, da je proti koncu dneva moč volje upadala, največkrat pa je samonadzor zatajil pri želji po uporabi medijev. Prav tako so se ljudje težko uprli želji po delu, lažje pa so se odpovedali športu, spolnosti in nakupovanju, kar je po mnenju Wilhelma Hofmanna, vodje raziskave, presenetljivo, če pomislimo na to, kako pomembno mesto imajo v sodobni družbi spolni impulzi in potrebe po zapravljanju denarja.

Poleg tega so v raziskavi tudi ugotovili, da je bilo sorazmerno nizko hrepenenje po tobaku, alkoholu in kavi, kar je v nasprotju s "stereotipom, da odvisnike poganjajo neobvladljivo močne želje".

Z alkoholom in mamili več stroškov
Po mnenju Hofmanna se je željam po uporabi medijev težko upreti zaradi njihove dostopnosti in zaradi občutka, da dejavnosti na tem področju "ne stanejo veliko". "Z alkoholom in mamili je več stroškov, tako kratkoročnih kot tudi dolgoročnih, priložnost pa ni vedno prava. Čeprav ima vdajanje medijem manj posledic, pa lahko pogosta uporaba ukrade veliko časa," je še dodal Hofmann.