Aljažev stolp po prenovi. Foto: Televizija Slovenija
Aljažev stolp po prenovi. Foto: Televizija Slovenija
Ambienti

Ekipo oddaje TV Ambienti je, na primer, zanimalo, ali je bilo v njem nekdaj tudi kaj pohištva?

Še preden razkrijemo odgovor na to vprašanje, se vrnimo čisto na začetek zgodbe, torej k načrtom za ta imenitni stolp, ki je bil v času postavitve tudi najvišnja zgradba v vsem slovanskem svetu. Zanimivo je, da načrti zanj sploh ne obstajajo, strokovnjaki so jih iskali v arhivu, a so ostali praznih rok.

"Jakob Aljaž naj bi v župnišču kar na tla narisal krog, toliko, da je nekako ocenil, koliko naj bi bila stavbica velika. Potem pa je svojemu prijatelju Antonu Belcu, ki je izdelal stolp, bojda kar takole naročil: 'Usedi se na stol in v višini oči naredi prvi niz oken, nato vstani in spet v višini oči naredi drugi niz oken.' To pa zato, da bi ljudje lahko v sede in stoje gledali skoz ta okenca," pripoveduje Gorazd Lemajič, strokovni sodelavec Narodnega muzeja Slovenije.

Najbolj so trpela vrata
Skozi desetletja je ta oprema izginila, sam Aljažev stol pa doživel in preživel marsikaj. Izračunali so, da je v njegovo zastavico vsako leto v povprečju udarilo 11 strel, pečat na njegovi zunanjosti pa so pustili tudi planinci. Pozimi, ko je bil stolp včasih popolnoma zameden s snegom, so ga iskali in nenamerno poškodovali s cepini in derezami. Veliko jih je tudi plezalo nanj, da bi dosegli večjo višino, zato so se dogajale udrtine na strehi, deformacije pri okencih, kamor so stopali, da bi si pomagali pri plezanju, zlasti na vratih pa so puščali svoje podpise in nalepke.

Ambienti