Tradicionalno štetje, ki sega v 12. stoletje, ko je monarhija razglasila labode kot svojo lastnino, vedno vodi kraljičin označevalec labodov – to službo že 26 let opravlja David Barber –, ki si za to priložnost nadene uniformo, vključno s pokrivalom, ki ga krasi labodje pero.

Vsakega posebej stehta in premeri

Kraljičin označevalec privesla do skupine labodov, jih z vzklikom "Vsi pokonci" predrami in nato drugega za drugim odpelje do obrežja, jih stehta, s pomičnim merilom izmeri dolžino kljuna in jim namesti oznako. Postopek označevanja in štetja labodov traja pet dni, vsako leto pa naštejejo približno enako število labodov, je za Reuters pojasnil Barber. "Populacija labodov se od sredine 19. stoletja ni kaj dosti spremenila," je povedal.

Če bodo našteli 100 mladičev, bodo veseli

Ob tem pa je opozoril, da labodi počasi izgubljajo svoj življenjski prostor, saj je Temza vse bolj polna različnih plovil, ob bregovih labodom gnezda uničujejo psi in sprehajalci, mnoge labode pa poškodujejo tudi ribiči oz. njihova oprema za ribolov. Tudi zato bo srečen, če bodo letos našteli 100 mladičev, je še dejal.

Kot je znano, je kraljica uradno "lastnica" vseh labodov v Združenem kraljestvu, saj so bile pred stoletji te živali zelo cenjene tako zaradi videza – oranžnega kljuna, dolgega, kraljevskega vratu in belega perja – kot tudi zaradi okusa, zato si jih je monarhija preprosto prilastila. Danes sicer velja, da je kraljica Elizabeta II. uradno lastnica vseh labodov, a štetje se izvaja samo (še) na določenih odsekih Temze – pa še to zgolj v okoljevarstvene in znanstvene namene.

Posebna čast za labodnico in dve izdelovalnici livrej

Skozi stoletja so nato kralji in kraljice občasno kakšnemu združenju podelili pravice do lastništva kakšne skupinice labodov. Danes se lahko s tem privilegijem pohvalijo le Labodnica Abbotsbury, ki je pravice dobila v 14. stoletju, stoletje pozneje pa sta se ji pridružili še dve izdelovalnici livrej, Vintners in Dyers. Pred stoletji so označevalci labode, ki so pripadali posameznim združenjem oz. obrtem, označevali z vrezom znaka na vrh labodovega kljuna, danes tem labodom preprosto namestijo obroček na nogo. Vsi drugi labodi, torej tisti, ki pripadajo kroni, niso posebej označeni, piše Buckinghamska palača.

Za krajo jajca leto in en dan zapora

Nekoč je bila kraja, zakol ali poškodovanje laboda eno najhujših kaznivih dejanj, ob tem opozarjajo v Buckinghamski palači, saj se je razumelo, kot da gre za poškodbo kraljeve lastnine.

Že samo za krajo labodjega jajca je bila kazen drakonska: eno leto in en dan v zaporu. Danes so labodi še vedno zaščiteni, a ne zaradi istih razlogov – danes jih namreč nihče ne poje, poudarjajo v opisu tradicije, saj gre za zaščiteno vrsto.

Zanimivo je, da labodi tudi po svoji smrti ostanejo last kraljice. Morebitni interesenti (muzeji, šole, raziskovalci itd.) se morajo tako tudi v primeru, da bi želeli npr. nagačiti mrtvega laboda ali pa pridobiti kadaver, obrniti na kraljičinega označevalca, ki jim nato pod določenimi pogoji lahko izda želeno dovoljenje, še pojasnjujejo v palači.