Za nas je bolje, da imamo dogovor čim prej. Da bodo ljudje, ko bodo šli na evropske volitve, vedeli, o kakšni Evropi odločajo, je dejal Rop.

Na sestanku evropskih voditeljev iz liberalnih vrst, ki je potekal pred začetkom vrhunskega zasedanja razširjenega EU-ja, je bilo takšno stališče konsenzualno, saj so voditelji na možnost za sprejetje ustave gledali optimistično. "Velika verjetnost je, da pride do dogovora o ustavni pogodbi še v času irskega predsedstva EU, kar je presenetljivo," je še dejal Rop in spremembo pripisal predvsem omehčanim pogledom Španije in Poljske.

Rop sicer ni nakazal, kakšno kompromisno definicijo dvojne večine, ključa za sprejemanje odločitev v Svet EU-ja, vidi. Kot je dejal, so vse možne kombinacije za Slovenijo z vidika njene moči boljše kot rešitev v pogodbi EU-ja iz Nice. V zakulisni kuhinji EU-ja naj bi se sicer največkrat omenjala rešitev 55 odstotkov držav s 65 odstotki prebivalstva, vendar je tak ključ po Ropovem mnenju bistveno previsok in ga je treba znižati proti 60.

Poljska pripravljena na kompromis
Kot kaže, Poljska ne bo več ovirala sprejetja ustave EU-ja. Poljski zunanji minister Wlodzimierz Cimoszewicz je namreč dejal, da na bruseljski vladni konferenci ne bodo več vztrajali pri ureditvi, določeni s pogodbo iz Nice. Kompromisni predlogi v zvezi z ustavo EU-ja so po njegovem mnenju nenavadno ugodni in je zanje treba pokazati razumevanje.

Poljsko je veliko opazovalcev krivilo za propad pogajanj o evropski ustavni pogodbi decembra lani, saj se Varšava skupaj z Madridom ni hotela odpovedati ureditvi, ki jima daje več moči kot pa sistem dvojne večine. Tudi Madrid je že napovedal sprejetje kompromisa.

Danska za preprosto sprejemanje odločitev
Danska vztraja, da mora imeti v EU-ju vsaka država tudi v prihodnje svojega predstavnika v Evropski komisiji. To je po poročanju Radia Slovenija pred začetkom vrha Unije v Bruslju v danskem parlamentu dejal premier Anders Fogh Rassmussen. Izrazil je tudi optimizem glede možnosti za sprejetje evropske ustave. Po njegovih besedah bi lahko pogajanja o ustavi končali še med irskim predsedovanjem Uniji. Kot je dodal, se Köbenhavn zavzema za preprosto sprejemanje odločitev, zato podpira predlog, ki ga je pripravila Konvencija o prihodnosti Evropske unije, še poroča Radio Slovenija.

Zagotovilo EU-ju o večji pomoči Kosovu
Premier Anton Rop je visokemu predstavniku EU-ja za zunanjo in varnostno politiko Javierju Solani tudi zagotovil, da bo Slovenija pomagala pri urejanju razmer na Kosovu. "Razmere na Kosovu niso dobre, a treba je najti rešitev za prihodnost. Slovenija je pripravljena odigrati svojo vlogo v regiji," je dejal Rop. Solana je pozdravil zavzetost Slovenije in dejal, da je pomembna ravno zaradi vloge, ki jo je in jo bo igrala v regiji. Rop vidi ključ za ureditev razmer na Kosovu v intenzivnem spodbujanju razvoja regije. "Mednarodna skupnost bi morala delovati na različnih področjih, ne le na varnostnem," je še dejal Rop.