Andrea ima rada računalniške igre, pametne fante in hitro prehrano, ne mara pa ljudi, ki se ne znajo smejati na svoj račun. Upa, da bo za vedno zadržala svoj cinični šarm. Pa tudi njen videz ima svoj šarm, kajne? Foto: Šime Eškinja
Andrea ima rada računalniške igre, pametne fante in hitro prehrano, ne mara pa ljudi, ki se ne znajo smejati na svoj račun. Upa, da bo za vedno zadržala svoj cinični šarm. Pa tudi njen videz ima svoj šarm, kajne? Foto: Šime Eškinja

Slovenščino obožujem, ker se mi zdi seksi. Res ne vem, zakaj je tako, ampak ko slišim Slovenca govoriti, preprosto uživam. Pogosto pravim, da mi Hrvat lahko recitira Shakespeara in name ne bo naredil posebnega vtisa, Slovenec pa lahko samo stopi k meni, reče "piščanec" in sem "gotova".

Hrvaška Carrie Bradshaw - zakaj pa ne? Le da si Andrea Andrassy ne bi nikoli kupila čevljev za 400 dolarjev in za popravilo prenosnika ne bi bila odvisna od princa na belem konju. Foto: Filip Dizdar

Vsake toliko časa se mi tu naslika neki pametnjakovič, ki čuti potrebo, da bi mi pojasnil, da mu ne ustreza moj način pisanja, moj humor, moja kolumna ... In razburim se, kar izhaja iz dejstva, da vseeno berejo to, česar ne marajo, to, da se čutijo poklicane prihajati na mojo stran in me žaliti. Brat moj, če ti ni všeč, se umakni in adijo - kot jaz od Cerkve. A potem se spomnim, da sedim doma v sobi na postelji, ki jo obožujem, jem palačinko in pišem material za nastope v Londonu - in ga s pritiskom na tipko blokiram. Če nočeš biti tu, ne bodi tu in ne govori, da ful sovražiš biti tu. Nisem jaz idiot, ti si.

Andrejin odgovor tistim, ki jo žalijo v spletnih komentarjih
Andrejin 'one woman show' bomo v bližnji prihodnosti lahko videli tudi na slovenskih odrih. Foto: Šime Eškinja

Zaljubljena sem v Niko Zorjan, v njen glas. Obožujem jo, vsakič, ko slišim njeno pesem na radiu v Sloveniji, se derem in pojem na ves glas. In vsa besedila znam, kar je mojim prijateljem iz Hrvaške vedno čudno. Če bi prišla Nika do mene in rekla "piščanec", ne vem, kaj bi se zgodilo.

Kakšen je Andrejin sanjski moški? 'Po pravici povedano - nimam pojma,' odgovarja. Foto: Filip Dizdar

Pred nekaj leti sem imela prijatelja, bil je povsem normalen tip - majice je delil na "čiste" in "lahko gre še čez", pil je pivo in rad je imel nogomet. V glavnem, bil je fant, ki bi ga izbrali za reklamo za pivo. Potem pa je našel punco, ki ga je želela samo malce spremeniti. Čisto malo. Danes je videti kot otrok, ki ga je Bruno Mars naredil škatli barvic.

Uvod v kolumno Habemus papak, v kateri Andrea razmišlja o tem, kako nekatere ženske moške spreminjajo po svojem okusu, oni pa se jim pustijo
Obožuje vse tri svoje poklice, ki se k sreči dobro dopolnjujejo med seboj. Foto: Filip Dizdar

Tako se na Facebooku glasi še sveža objava na strani Andree Andrassy, hrvaške (stand up) komičarke, radijske voditeljice in kolumnistke. Ne nujno v tem vrstnem redu. 28-letna Zagrebčanka, ki je imela v načrtu študij igre, a je nato ugotovila, da to vendarle ni zanjo, se je že kot osemletna deklica na neki proslavi povzpela na oder in začela pripovedovati vice. Rezultat: teden dni brez televizorja in vse življenje brez dlake na jeziku, piše v njeni predstavitvi na spletni strani Kluba stand up komedije, ki združuje komike iz držav nekdanje "Juge" in širše.

S stand upom se je Andrea, ki v prostem času - a tega ima, sodeč po vse večji priljubljenosti, najbrž vedno manj - igra klavir in piše pesmi o stvareh, ki ji gredo na živce, začela ukvarjati pred kratkim. Navdih dobiva iz raznih družbenih pojavov, kot so "sponzoruše", incest, moški v rožnatih majicah ... Prav takšne tematike "obdeluje" tudi v seriji kolumn Dnevnik gradske cure na portalu Index. Primerjave s Carrie Bradshaw, že kar razvpitim likom kolumnistke iz Seksa v mestu, zavrača z besedami: "Edina podobnost, ki jo imam z njo, je ta, da imava obe kolumno in prenosnik. S to razliko, da znam jaz svojega popraviti." A ji primerjave hkrati vseeno malce godijo, je priznala v elektronskem "pogovoru" za MMC, ki se je zgodil ravno po njenem zadnjem obisku Ljubljane. Sogovornica se z nami gotovo ne bi strinjala, da se s prevodom v slovenščino, ki jo obožuje ("Piščanec!"), sočnost in duhovitost njenih odgovorov žal malce izgubi. A redne odmerke Andrejinega humorja v izvirniku si tako ali tako lahko privoščite z branjem njenih pronicljivih kolumn in zabavnih zapisov na družbenih omrežjih.


"Za eno noč grem v Ljubljano, spakirala sem tri pare hlač, tri pare nogavic, štiri majice, jakno, srajco, pižamo, šest parov spodnjic, ker nikoli ne veš (ampak v bistvu veš), dva para superg, pozabila pa bom polnilec za mobilnik, kar sicer ne bi bil problem, če bi se ta mobilnik dalo napolniti na spodnjice, ampak se ga ne da. Zakaj so ženske nore, ko pakirajo?" ste pred dnevi zapisali na Facebooku. Se je torej med zadnjim obiskom naše prestolnice zgodilo kaj nepredvidenega v slogu "nikoli ne veš"?

Zgodilo se ni nič posebnega, ampak ... okrog enajste zvečer sem sedela na Prešernovem trgu s prijateljico Ivjano Banić (voditeljico na eni od slovenskih komercialnih postaj, op. a.) in k nama je pristopil neki fant iz Kazahstana, ki je želel, da mu poveva, kje bi lahko našel žensko zase, saj je to njegova zadnja noč v Ljubljani in si želi, da bi bila posebna. Od zdaj bom poleg vseh drugih reči za na pot očitno spakirala tudi solzivec, ker res nikoli ne veš.

Vaš slovenski zastopnik mi je med dogovarjanjem za intervju razkril, da obožujete slovenščino, tudi zato, ker vam (tako kot najverjetneje Slovenci sami) daje veliko materiala za stand up nastope ...

Slovenščino obožujem, ker se mi zdi seksi. Res ne vem, zakaj je tako, ampak ko slišim Slovenca govoriti, preprosto uživam. Pogosto pravim, da mi Hrvat lahko recitira Shakespeara in name ne bo naredil posebnega vtisa, Slovenec pa lahko samo pristopi k meni, reče "piščanec" in sem "gotova".

Zdi se, da se tudi s stand upom ponavlja stara zgodba iz glasbenih voda ... Hrvaški komiki ste v Sloveniji izjemno priljubljeni, seveda nam najprej pride na pamet Ivan Šarić, ki je bil uspešen tudi v tandemu z "našim" Vidom Valičem, slovenski pa na Hrvaškem nimajo ravno gruč oboževalcev. Je razlog res le v jeziku ali Slovenci pač bolje razumemo hrvaški humor kot obratno?

Res je, da so slovenski komiki na Hrvaškem slabše sprejeti kot Hrvati pri vas, mislim pa, da gre za kombinacijo tega, da Slovenci res lažje razumejo naš jezik, in tega, da je stand up scena pri vas enostavno bolj razvita. V Sloveniji je več prostora za nastope komikov in na stand up gledate drugače kot Hrvati. Mi smo še daleč od Kongresnega trga in 15.000 ljudi, kolikor sta jih tja pritegnila Vid in Denis (Valič in Avdić, op. a.), tako da: "It's not you, it's us."*

Redno prebiram vaše kolumne na Indexu in se ob njih izjemno zabavam. Navdušene so tudi prijateljice, ki vas spremljajo. (Nekateri) moški pa so vam manj naklonjeni, vsaj po spletnih komentarjih sodeč. Vaš odgovor nesramnežem na Facebooku (bralci ga najdete v okvirju desno) je zgovoren. Vas torej res ne morejo več prizadeti?

Vedno me zmoti velikansko sovraštvo, ki ga premorejo nekateri ljudje, in mislim, da vedno ostaneš vsaj malce občutljiv, ko gre za to. Ampak, da, s časom preprosto razviješ debelo kožo - tu mi je zelo pomagal Ivan Šarić, ki me je naučil, da na stvari gledam na malce drugačen način in da nekoga, ki me žali na moji strani na Facebooku, preprosto blokiram. Super deluje!

Vas na vsakem koraku spremlja profesionalna deformacija - je vse, kar se vam zgodi, material za stand up? Kje pa vendarle potegnete črto?

Pri ljubezenskem življenju - če sem v zvezi in se tam dogaja kaj zanimivega, ne bom vsega prinesla na oder (en del pač bom). Zato je super, ko se z nekom razideš, ker imaš kar naenkrat toliko materiala, da ne veš, kje bi začel. Pa začneš od začetka. Do konca.

Kot ste odgovorili na primerjave s Carrie Bradshaw v še svežem intervjuju za neki srbski portal, je "edina podobnost, ki jo imate z njo, ta, da imata obe kolumno in prenosnik, s to razliko, da znate vi svojega popraviti". Pa vseeno, vam oznaka "hrvaške Carrie" vsaj malce godi?

Ne morem reči, da mi ne. Ko sem bila v srednji šoli, sem gledala Seks v mestu, vedno sem sanjala o prav takem poklicu. In dekleta, ki imajo rada to serijo, vedno rečejo: "Jaz sem Carrie", tako da to niti ni slaba oznaka. To, kar me moti pri tej primerjavi, je dejstvo, da ne pišem ravno o istih temah in živim veliko bolj sproščeno - jaz, na primer, nikoli ne bi dala 400 dolarjev za čevlje, ker je to nelogično in za isti denar lahko kupiš zelooo veliko čizburgerjev.

Carrie je dolga leta - zdi se, da celo večnost! - lovila svojega Mr. Biga. Kakšen pa je usodni moški Andree Andrassy? Da mora oboževati čizburgerje in serijo Newsroom, nam je že jasno ...

Po pravici povedano - nimam pojma. Mislila sem, da imam svoj tip, a nato se je izkazalo, da ga morda vseeno nimam. V vsakem primeru mora biti pameten, smešen, čeden (čeprav je to v mojem primeru čudna kategorija) in ambiciozen. Umetniška duša, ki rada uživa v življenju, ko dela, pa dela zares. Za gledanje Newsrooma in čizburger pa imam svojega najboljšega prijatelja.

Kdo vas najbolj zabava na hrvaški estradni sceni in kdo na slovenski?

Če govorimo o pevcih, me na hrvaški sceni najbolj zabava Jelena Rozga. Ne poslušam je, uživam pa v branju njenih besedil, ker so absolutno najbolj smešna na svetu! V eno pesem stlači burek, nirvano in še obesek in poje, kot da gre za blazno resno stvar. Kar se pa tiče slovenske estrade, imam za vas eno priznanje: zaljubljena sem v Niko Zorjan, v njen glas. Obožujem jo, vsakič, ko slišim njeno pesem na radiu v Sloveniji, se derem in pojem na ves glas. In vsa besedila znam, kar je mojim prijateljem iz Hrvaške vedno čudno. Če bi prišla Nika do mene in rekla "piščanec", ne vem, kaj bi se zgodilo.

Poleg stand upa in kolumn ste tudi radijska voditeljica. Kako usklajujete vse svoje vzporedne kariere? Katerega izmed omenjenih treh "poklicev" bi v življenjepisu postavili na prvo mesto?

Imam srečo, ker gre eno dobro z drugim - na radiu imam poseben performans (spomladi je navdušenje hrvaških poslušalcev požela z maščevalnim klicem na časopis Bild, ki je Hrvaško označil za "naslednje pokopališče naših milijard evrov", v polomljeni nemščini, op. a.), v stand upu mi prav pridejo reči, ki sem se jih naučila na radiu, v kolumni se ukvarjam s komedijo ... Včasih zna biti naporno, ampak obožujem vse tri poklice in ne vem, katerega bi dala na prvo mesto. Ampak glede na to, da je moj šef Slovenec, bom rekla, da je to radio.

Kmalu vas čakajo tudi nastopi v Londonu ...

Da, oktober je rezerviran za London - imela sem že nekaj turnej v angleškem jeziku, v Londonu pa še nisem nastopala. Tam bom na odrih cel mesec, potem pa načrtujem svoj prvi "one woman show", s katerim bom gostovala po vsej Sloveniji. Kot Udar po moško, ampak slabše, na odru bom samo jaz in jaz sem ženska - okej, niti blizu Udaru po moško ne bo.

*"Niste krivi vi, ampak mi."

Slovenščino obožujem, ker se mi zdi seksi. Res ne vem, zakaj je tako, ampak ko slišim Slovenca govoriti, preprosto uživam. Pogosto pravim, da mi Hrvat lahko recitira Shakespeara in name ne bo naredil posebnega vtisa, Slovenec pa lahko samo stopi k meni, reče "piščanec" in sem "gotova".

Vsake toliko časa se mi tu naslika neki pametnjakovič, ki čuti potrebo, da bi mi pojasnil, da mu ne ustreza moj način pisanja, moj humor, moja kolumna ... In razburim se, kar izhaja iz dejstva, da vseeno berejo to, česar ne marajo, to, da se čutijo poklicane prihajati na mojo stran in me žaliti. Brat moj, če ti ni všeč, se umakni in adijo - kot jaz od Cerkve. A potem se spomnim, da sedim doma v sobi na postelji, ki jo obožujem, jem palačinko in pišem material za nastope v Londonu - in ga s pritiskom na tipko blokiram. Če nočeš biti tu, ne bodi tu in ne govori, da ful sovražiš biti tu. Nisem jaz idiot, ti si.

Andrejin odgovor tistim, ki jo žalijo v spletnih komentarjih

Zaljubljena sem v Niko Zorjan, v njen glas. Obožujem jo, vsakič, ko slišim njeno pesem na radiu v Sloveniji, se derem in pojem na ves glas. In vsa besedila znam, kar je mojim prijateljem iz Hrvaške vedno čudno. Če bi prišla Nika do mene in rekla "piščanec", ne vem, kaj bi se zgodilo.

Pred nekaj leti sem imela prijatelja, bil je povsem normalen tip - majice je delil na "čiste" in "lahko gre še čez", pil je pivo in rad je imel nogomet. V glavnem, bil je fant, ki bi ga izbrali za reklamo za pivo. Potem pa je našel punco, ki ga je želela samo malce spremeniti. Čisto malo. Danes je videti kot otrok, ki ga je Bruno Mars naredil škatli barvic.

Uvod v kolumno Habemus papak, v kateri Andrea razmišlja o tem, kako nekatere ženske moške spreminjajo po svojem okusu, oni pa se jim pustijo