Zanimivosti
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 11 glasov Ocenite to novico!
Pred 123 leti so na Predmeji izpeljali prvo pravo smučarsko tekmo. Takrat, leta 1895, je bil zmagovalec Filip Kainrandl. Po njem se srečanje smučarskih starodobnikov tudi imenuje, torej Filipov tek in spust. Letos se jih je na jubilejnem, že 20. srečanju v Tihi dolini zbralo skoraj 40. Najmlajši je imel komaj šest let, najstarejši pa skoraj osem križev ... Foto: Mojca Dumančič
V Tihi dolini so se Filipovim smučinam morali odpovedati lani in predlanskim. Foto: Mojca Dumančič
Za letošnje dvajseto srečanje pa je bila slika obrnjena. Organizatorji, člani društva Gora, so se morali res potruditi. Foto: Mojca Dumančič
Smučarji "starodobniki" so bili zadovoljni. Foto: Mojca Dumančič
Organizacija je bila brezhibna. Foto: Mojca Dumančič
Prvi se je po strmi veleslalomski progi z zastavo v roki pognal Slavko Vidic, prvi soorganizator Filipovega teka in spusta. Foto: Mojca Dumančič
VIDEO
Že dvajseti Filipov tek

Dodaj v

Foto: Smučali in tekli tako kot pred 123 leti

Filipov tek in spust na Gori
8. februar 2018 ob 18:24
Nova Gorica - MMC RTV SLO

Na Gori nad Ajdovščino so se zbrali ljubitelji starodobnega smučanja. Društvo Gora je v Tihi dolini pripravilo že dvajseti Filipov tek in spust. Gorjani tekmovanje starosvetnih smučarjev pripravljajo v spomin na prvo organizirano smučarsko tekmo v srednji Evropi,.

Pred 123 leti so na Predmeji izpeljali prvo pravo smučarsko tekmo. Takrat, leta 1895, je bil zmagovalec Filip Kainrandl. Po njem se srečanje smučarskih starodobnikov tudi imenuje, torej Filipov tek in spust. Letos se jih je na jubilejnem, že 20. srečanju v Tihi dolini zbralo skoraj 40. Najmlajši je imel komaj šest let, najstarejši pa skoraj osem križev ...

V spomin na Romana Blaška
Najprej so se pomerili v teku. Vsi so nestrpno čakali na rogov pisk, ki je naznanil štart, in se zatem kot puščice pognali v smučino ... Bilo je naporno, prvi je v cilj pritekel v mojstrskem slogu telemarka, vsi pa so izjemno težko progo uspešno premagali. Zatem so se pomerili še v spustu. Prvi se je po strmi veleslalomski progi z zastavo v roki pognal Slavko Vidic, prvi soorganizator Filipovega teka in spusta: "Letos sem prevzel štartno številko ena, ki je bila sicer vedno rezervirana za našega člana, smučarja, soorganizatorja tekem, večnega šaljivca in optimista Romana Blaška, ki je žal prezgodaj preminul. Letošnji jubilejni dvajseti Filipov tek in spust prirejamo tudi njemu v spoštljiv spomin."

Prve smuči in smučine
Zanimiv je 123 let star zapis v časopisu Soča o smučarskem dogajanju na Gori: "S Trnovske planote, 27. feb … Vrlo zanimivo! Dne 3. marca napravi tukajšnje društvo (klub) s snežkami velik izlet na Goljak. Kar je bicikel na ravni, gladki cesti, to je snežka (Schneeschuhe) na debelem, mehkem snegu. Ker leži sedaj sneg po Trnovski planoti 4–5 metrov na debelo, napravi imenovano društvo izlet na 'stavo' vrh Goljaka. Goljak je najvišji vrhunec v Trnovskem gozdu, 1.496 metrov." Časopis Soča, 1. marec 1895.

Kako so smuči prišle na Goro, opisuje Edmund Čibej, takratni nadučitelj na Predmeji: "Malokateri šport se človeku lahko tako hitro prikupi kakor snežka. Letos smo v Trnovski planoti že skoro vsi gozdarji oboroženi s snežkami - in gotovo je, da tudi drugod ne zaostajajo, ko uvidijo dobroto te za nas imenitne priprave. Ravno, ko pišem te vrstice, drči mi nasproti tovariš Filip na snežkah - in da si je Filip pravi hrust, da malo takih, ziblje se lahkotno na mehkem snegu, kakor labod na vodi," je zapisal davnega 21. decembra 1894 v časopisu Primorec. Zato ne čudi, da so se gozdarji in lovci z Gore že leta 1895, torej pred 123 leti, pomerili na prvi smučarski tekmi v srednji Evropi. To naj bi bilo četrto smučarsko tekmovanje v vsej Evropi.

Smuči iz Norveške na Predmejo
Edmund Čibej je pisal tudi o tem, kako so smuči prišle na Goro: "Da smo mi Dolanarji - poleg Norvežanov, kot prvi Evropci rezali sneg s smučkami, naj vam povem, kako je do tega prišlo. Leta 1888 sem čital v dunajskem nemškem listu Weltblatt, da je slavni Norvežan Fridtjof Nansen, ki je preiskoval in prepotoval ledeno in zasneženo Grenlandijo, namesto krpljev iznašel pripravo, ki jo je imenoval 'ski'. V listu je bila slika te priprave, ki me je zelo mikala. Potom uredništva imenovanega lista doznal sem, da se da kupiti tako pripravo v Oslu (Kristjanija) na Norveškem, v tejintej trgovini in stane 15 goldinarjev avstrijske veljave. Smučke so došle po mojem naročilu in sicer je bila priložena še enako dolga palica z obročkom na spodnjem koncu. Toda ne malo me je ozlovoljilo, da je pošiljka došla brez potrebnega navodila, kajti kako naj vendar pričnem in kako naj sploh ravnam s to - na videz - tako nerodno pripravo? Pa sem klub temu pričel, ker vztrajnost in dobra volja premagata vse težave. To je bilo takrat smeha in dovtipov! Tam okoli šole sem se vadil in prekuceval po mehkem snegu, v veliko zabavo ter veselje mladine in starine. Pač pa me je vendarle veselilo, ko sem prvi v oni dobi oral ledino na Slovenskem smučarskem polju!"

Prvi smučarji – gozdarji in lovci
Čubej je smučanja hitro naučil tudi gozdarje in lovce na Predmeji: "Takratni gozdni oskrbnik, nepozabni Josip Jariš, ki je bil vnet za vse lepo in novo, je zaukazal svojemu mizarju Francetu Krapežu - Parabanovcu, da takoj napravi za vse gozdarsko osobje smučke, enake onim mojim, ki so došle z Norveškega, kar se je tudi zgodilo. Potem smo se vadili, da je bilo veselje, in po vztrajnih vajah, že po nekaj tednih, romali na Lokve, v največje začudenje tamkajšnjih prebivalcev. Smučke smo imenovali takrat 'snežke'. Avstrija je vpeljala smučke v vojsko leta 1900 in prve oficirje in podoficirje je vadil v smučkanju moj učenec, naš rojak - Rudolf Krapež - Francetov sin s Parabanoša, v Innsbrucku na Tirolskem. Mož je postal na tej poti odlikovan podoficir!"

Prva tekma - 8. marec 1895
Zaslužen za vse te Čubejeve zapise je Franc Černigoj, učitelj, pisatelj, zbiralec blaga iz ljudske zakladnice z Otlice. Objavil jih je v knjigi Zbranih spisov. Tam lahko preberemo tudi o prvi smučarski tekmi, ki so jo 8. marca 1895 izpeljali na pobočju Golaka in Smrekove Drage. Tako gre: "Vsakdo se požuri, da napravi manjši ovinek, kajti oni, ki bode prvi na vrhuncu, dobi nagrado 20 kron in po vrhu še nekaj - kajpada - čast. Ta šmentana čast! Vse moči se uporabijo, bela odeja škriplje pod snežkami, pot lije po obrazu, a držali smo se, vsi vztrajamo. Od dveh stranji smo naskočili vrhunec, a naenkrat se začuje vrisk - in glej ga, Filipa, ki se je možato razkoračil pri znamenju ter močno zaukal, da je odmevalo tja doli po Trebuši." Filip Kainradl je bil prvi zmagovalec prve tekme, po njem se torej imenuje tradicionalno srečanje - Filipov tek in spust, ki ga v spomin na prvo tekmo v srednji Evropi prireja Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora s Predmeje.

Dvajsetič po dveh letih premora
V Tihi dolini so se Filipovim smučinam morali odpovedati lani in predlanskim. Dve leti so bili skorajda brez snega. Za letošnje dvajseto srečanje pa je bila slika obrnjena. Organizatorji, člani društva Gora, so se morali res potruditi. Na Gori je namreč zapadlo nekaj metrov snega, snežilo je še včeraj. Gorjanski zanesenjaki so vso noč delali za to, da so pripravili tekaško progo in progo za spust. Njihov trud se je obrestoval – organizacija je bila brezhibna. Smučarji "starodobniki" so bili zadovoljni. Med njimi tudi veteran, domačin s Predmeje Peter Likar, ki je dosegel častitljivo drugo mesto v teku in spustu: "Ja, letos je bil težji tek kot spust ... Moje prejšnje dolgoletno prvo mesto sem moral prepustiti drugemu. Premagal me je le Milan Čemažar iz škofjeloškega društva Rovtarji, ki pa je tudi skoraj deset let mlajši od mene. Ja, dve leti ni bilo tekme tukaj v Tihi dolini, vmes je bila torej velika luknja. Za take mladince starejšega kova, kot sem jaz, pa potrebuješ vadbo vsak zimski dan … Toda, zadovoljen sem. Predvsem pa sem presrečen, da smo Gorjani v tej oblici snega zmogli pripraviti današnji dve tekmi!" Likar je tudi soorganizator in duša Filipovega teka in spusta. Vsi organizatorji pa so veseli, da je vsakič več podmladka na njihovih smučinah. Najmlajši je letos štel komajda šest let, to je David Čemažar iz škofjeloških Rovtarjev. Najstarejši, ki je s smučmi brez robnikov odlično rezal smučino, pa je Niko Koredež iz Krope, ki bo kmalu naštel osem križev.

Mojca Dumančič, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
pazi_mina
# 08.02.2018 ob 19:57
Kot bi gledal vožnjo Ane Bucik
Kazalo