Nanj se je usedla Sharon Stone, z njim so se vozili v filmu Misija: Nemogoče, s svojim podpisom ga je "okrasil" sloviti slikar Salvador Dali ... Vespa je v sedmih desetletjih omrežila umetnike, športnike, igralce, pa tudi milijone povsem običajnih ljudi, ki so se navdušili nad tem, kako mali dvokolesnik združuje hitrost malega mestnega avtomobila z okretnostjo kolesa.

Zgodba o vespi (kar v italijanščini pomeni osa) sega v leto 1946, torej v obdobje po drugi svetovni vojni, ko se je Enrico Piaggio, sin ustanovitelja podjetja Piaggio, ki je tedaj izdelovalo vojaška letala, domislil, da bi lahko v vojni porušeno tovarno obnovil in v njej začel izdelovati nekaj bolj splošno uporabnega - na primer skuter, saj je povojna Italija med drugim potrebovala tudi cenejša prevozna sredstva.

Predhodnik vespe je sicer nastal že leta 1944, ko sta si ga izmislila Piaggiejeva inženirja Renzo Spolti in Vittorio Casini, a je strokovnjak za aeronavtiko in soavtor prvega skuterja Corradino D'Ascanio prvi model predelal v takšnega, kot je nato zavzel svet. Ko so inženirji kolo z motorjem predstavili Enricu Piaggiu, je vzkliknil: "Sembra una vespa!" ("Podoben je osi!")

Prvo leto 50 vesp
Patent za vespo so v družbi Piaggio prijavili konec aprila 1946 in še isto pomlad izdelali prvih 13 primerkov. Ko so kolo z motorjem istega leta predstavili na milanskem sejmu, so prejeli tudi naročila za prvih 50 vozil. A vespa italijanskih voznikov ni prepričala takoj, pač pa je zanimanje zanjo raslo počasi - leta 1947 so tako prodali le 2.500 vesp, leto pozneje pa že štirikrat več.

Usodne Rimske počitnice
Do leta 1950 se je prodaja vesp ustalila na okoli 60.000 vozilih na leto, leta 1952 pa se je zgodilo nekaj prelomnega - film Rimske počitnice. Na vespi sta namreč v omenjenem filmu po Rimu "dirkala" Audrey Hepburn in Gregory Peck, zato ni nikogar presenetilo, da je zanimanje za vespo nenadoma poskočilo - samo tisto leto so jih prodali več kot 100.000. V letih, ki so sledila, so vespe začeli izdelovati (in prodajati, seveda) v številnih drugih evropskih državah, nato pa tudi v Braziliji, Indiji in Indoneziji. Do konca 80. let prejšnjega stoletja so prodali več kot deset milijonov vesp.

V zadnjih desetletjih Piaggiu in z njim vespi ne gre več tako zelo dobro (leta 2003 se je družba znašla na robu stečaja), a se od leta 2004, ko so predstavili svoj prvi hibridni skuter, stanje počasi popravlja. Kljub vsemu pa vespa ostaja legenda italijanskega oblikovanja (ima tudi častno mesto v Piaggiejevem muzeju v Pontederi) z milijoni oboževalcev po vsem svetu, ki se redno zbirajo na takšnih in drugačnih srečanjih. Eno takšnih bo v soboto tudi v Ljubljani.