Raziskavo, ki so jo danes predstavili v Beogradu, so izvedli v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji, Črni gori ter na Hrvaškem in Kosovu, v njej pa je sodelovalo okoli 2.500 vprašanih, rojenih med letoma 1971 in 1991.

Kot je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug pojasnil direktor srbskega centra za javnomnenjske raziskave Ipsos Predrag Kurčubić, so najbolj "jugonostalgični" v Srbiji in v Republiki srbski, kjer menijo, da so njihovi starši živeli bolje kot oni zdaj. Na Hrvaškem je mnenje glede tega vprašanja razdeljeno, medtem ko za nekdanjo Jugoslavijo najmanj žalujejo na Kosovu, kjer menijo, da je življenje danes boljše. Tudi v Albaniji, ki sicer ni bila del Jugoslavije, je večina menila, da se je nekdaj živelo slabše kot danes.

Mlajše generacije čutijo večjo povezanost
Z raziskavo so ugotavljali tudi kulturno povezanost med narodi, predvsem na področju glasbe, književnosti, umetnosti in zabave. Ta povezanost je najmočnejša na Kosovu in v Makedoniji, najšibkejša pa na Hrvaškem. Na tem področju so sicer zaznali razlike med generacijami - največje so predvsem v Albaniji in na Hrvaškem, kjer mlajše generacije čutijo večjo povezanost na področju kulture z drugimi narodi Zahodnega Balkana, še navaja Tanjug.

Vojna je bila neizogibna
Raziskava pa je pokazala tudi, da je le majhen odstotek prebivalcev v vseh državah regije menil, da bi se lahko izognili vojni in razpadu nekdanje skupne države. Le v Srbiji in Republiki srbski je ta odstotek večji, medtem ko je kar 46 odstotkov vprašanih s Kosova menilo, da ni bilo mogoče preprečiti ne vojne ne razpada nekdanje skupne države. Tudi mnenja o krivdi za začetek vojne se razlikujejo. Večina na Hrvaškem za izbruh spopadov krivi politike, na Kosovu narod, v BiH, Makedoniji in Srbiji pa s prstom kažejo na mednarodno skupnost, raziskavo povzema Slovenska tiskovna agencija.