Oguljenost božičnega drevesa se je Rimljanom kmalu prikupila. Foto: Reuters
Oguljenost božičnega drevesa se je Rimljanom kmalu prikupila. Foto: Reuters
Drevo so zaradi njegovega videza na začetku označili celo za "straniščno metlico". Foto: Reuters
Smreka je zaradi svojega klavrnega videza postala ena najbolj fotografiranih. Foto: Reuters

21-metrska smreka, ki so jo v začetku decembra na enega osrednjih trgov v Rimu, Beneški trg (Piazza Venezia), pripeljali iz Južne Tirolske, je zaradi napake med prevozom (menda naj je ne bi ustrezno zaščitili) že takrat izgubila večino svojih iglic in bila videti tako oskubljena, da je zelo hitro dobila vzdevek "spelacchio", kar pomeni plešast ali oguljen.

"Metafora stanja Rima"
Po prvotnem razburjenju zaradi videza prazničnega drevesa - predvsem ob dejstvu, da so mestne oblasti za njegovo postavitev odštele skoraj 50.000 evrov - pa se je drevo mimoidočim s svojim klavrnim videzom prikupilo. Številni Rimljani in turisti so v njem videli tudi simbol žalostnega stanja, v katerem se je znašlo mesto kot celota. "Boli me že, ko ga gledam," je tako na Twitterju zapisala ena izmed domačink, neki drugi Rimljan pa je opozoril: "Naše praznično drevo je bilo že ob prihodu v mesto mrtvo. To je metafora stanja Rima." Še tretji pa je dodal: "Kdaj bomo imeli pogreb?"

Slava klavrnega drevesa pa se je še povečala s pojavom "njegovega" računa na Twitterju (@Spelacchio), na katerem je drevo samo že kmalu po novem letu začelo špekulirati o svoji prihodnosti: "Pravijo, da me hočejo prestaviti v muzej. Umakni se, Caravaggio."

Kam z drevesom?
Po prazniku Kristusovega razglašenja oz. sv. treh kraljev namreč katoličani praznično drevo načeloma pospravijo, zato se v Rimu zdaj pojavljajo ugibanja, kaj čaka ubogo drevo. Po poročanju italijanskega časnika Corriere della Sera se z vprašanjem resno ukvarja celo rimski mestni svet, ki obravnava več različnih predlogov za novo življenje nesrečnega iglavca.

Po enem predlogu naj bi drevo razžagali v deske in iz njih zgradili leseno hiško, ki bi jo postavili na trgu, namenili pa predvsem doječim materam, ki bi tako lahko svoje potomstvo dojile v relativni zasebnosti lesene utice. Po drugem predlogu bi les porabili za izdelavo svinčnikov, ki bi jih nato razdelili med rimske šolarje, poročanje časnika povzema BBC.

Mestni svet naj bi sicer svojo dokončno odločitev glede drevesa sporočil v ponedeljek.