Sreča preprosto ni pravilni odgovor na vse trenutke v življenju, pravi Brikmann - avtor knjižne uspešnice na Danskem, ki se v angleščino prevaja kot Stand Firm: Resisting the Self-Improvement Craze. Še več: hlinjenje sreče nas lahko pusti čustveno omrtvičene. "Menim, da bi naše misli in čustva morale odsevati stanje v svetu. Ko se zgodi kaj slabega, bi družba morala dopuščati, da čutimo negativne misli in čustva do tega, ker tako razumemo svet," je po poročanju spletne strani QZ dejal Brinkmann.

"Življenje je čudovito, od časa do časa toda tudi tragično. Ljudje umirajo, izgubimo jih ... In če smo navajeni, da imamo samo pozitivne misli, potem nas lahko ti resnični dogodki še bolj močno prizadenejo, ko se zgodijo - in zgodijo se," je še dodal Brinkmann.

Ob tem profesor poudarja, da ni nič narobe s tistimi, ki so po naravi bolj pozitivno naravnani oz. tistimi, ki uživajo v listanju knjig o osebni rasti. Težava nastane, ko sreča postane nuja. Takšen primer je lahko delovno okolje, kjer letna poročila o delavcih temeljijo na pozitivni rasti namesto na reševanju pravih težav. Zahteva po izkazovanju sreče postane že skoraj "totalitarna". A Brinkmann pri tem opozarja na razliko med srečo in "nadzorom misli".

V ZDA je zapovedana sreča postala predmet spora v primeru zaposlenih v podjetju T-Mobile lani. Sindikat delavcev je presodil, da nadrejeni ne smejo siliti zaposlenih, da so ves čas veseli. Po drugi strani pa številna podjetja zapravljajo velike vsote denarja, da bi zagotovili srečo svojih zaposlenih.

"Ko ste v stiku z ljudmi ali delate v skupinah, potem pridejo do izraza osebnostni značaji. Zato nanje dajemo tolikšen poudarek - ker želimo izrabiti ljudi in njihova čustva," je dejal Brinkmann. Profesor meni, da obstaja temna stran pozitivnosti. "Naša čustva postanejo izdelek. Kar pomeni, da se laže odtujimo od njih," je zaključil Brinkmann.