Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 62 glasov
Ocenite to novico!
| Slovenci resda nimamo svoje ulične prehrane. Saj še kranjske ne prodajajo nikjer na ulici. Da to spremeni, je tudi eden izmed ciljev SladoLenta. Res bo treba po letošnjem narediti iz vseh teh jedi skupaj s chefi "ulično kuharico" … | ||
| Uroš Mencinger | ||
Špargljeva tortica z dehidriranim vipavskim pršutom, kroparska žonta s polento, pohorska omleta na palčki, piščančje praline z bučnimi semeni ... Vizija slovenske ulične hrane, za zdaj bolj ali manj neobstoječega pojma.
Kioski po slovenskih mestih prodajajo kebabe, bureke, pleskavice in pice - še celo indijsko hitro prehrano je te dni dobila Ljubljana. Sledu o kakih pristnih slovenskih poceni prigrizkih pa praktično ni. Ali kot je za Nedelo povedal kuharski mojster Jure Tomič: "Na to ne gledam nacionalistično, toda na vsakem koraku vidimo čevapčiče, kebab, nikjer pa ne moremo dobiti kranjske klobase ali bograča."
Smo pa obiskovalci nedavno končanega festivala Lent dobili zelo dober vpogled v to, kako bi zadeve lahko bile videti.
Idejni oče SladoLenta, kot so poimenovali skupek stojnic ob Dravi, na katerih so vsak večer ulično hrano ustvarjali vrhunski slovenski kuharji, je Uroš Mencinger, ki ga poznamo kot Nedelovega kulinaričnega kritika. "Bilo je le vprašanje: Kako izboljšati kulinarično ponudbo na festivalu Lent? Odgovor je bil nato logičen - kot kulinarični kritik sem odgovore prepustil najboljšim!" je razložil Mencinger za MMC to, kako je dobil zamisel za SladoLent.
SladoLent je poskusno s šestimi kuharji in le tremi dnevi splavil že lani, a ga je zaradi odličnega odziva letos raztegnil na vseh 16 dni. 16 večerov s po tremi mednarodno priznanimi "chefi", od Janeza Bratovža iz Restavracije JB in Tomaža Kavčiča z Zemona do Ane Roš iz Hiše Franko in Bineta Volčiča iz Promenade. "Povabil sem vse, ki so v zadnjih treh letih mojega gastronomskega ocenjevanja v Nedelu prejeli najvišje ocene, 5 sončkov in 4,5, tem pa smo dodali še najboljše mariborske chefe," pove Mencinger.
3,5 evra za degustacijo
Tako smo bili obiskovalci ob vrhunskih štajerskih vinih deležni takih mojstrovin, kot so ajdova pašta z ragujem domače kokoške in peno skute (Borut Jovan iz restavracije Prestige), topla pečena račja prsa s figovo omako in popečenim ajdovim kruhom (Andrej Kuhar iz Maxima), krompirjev ocvrtek z dimljeno postrvijo in pita iz divjih rastlin (Miriam Novak iz Domačije Novak), vipavska postrv dimljena pred gosti na krompirjevem pireju z limono (Tomaž Kavčič iz Gostilne Pri Lojzetu) ter kumarični sladoled s karameliziranim piščancem na palčki (Zoran Ristič iz restavracije Betnava).
Vse to za 3,5 evra na jed, postreženo in dekorirano v ekoembalaži. Prebranec v bližnji mobilni gostilni je bil 4 evre, suši pa 10. Res je sicer, da se od ene "leteče lizike", kot so študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor poimenovali nabodalo s kroglico račjega mesa, kuhanega v teranu, nisi mogel ravno nasititi za ves dan, res je tudi, da so bili nekateri poskusi strel v temo (riž v čokoladnih čompah, de facto čokoladnih kroglicah, je bil tako popolnoma odveč), a naj spomnimo, taki prigrizki v matičnih restavracijah stanejo tam nekje od 8 do 15 evrov.
Popularizacija slovenske kuhinje
Odziv je bil, sodeč po dolgih vrstah, izjemen, kar potrdi tudi Mencinger: "Odličen odziv - na obeh straneh. Zadovoljni so gostje, ki so se vračali vsak večer, saj so imeli enkratno priložnost na enem mestu in eni prireditvi preizkusiti in spoznati najboljše slovenske kuharje, in zadovoljni so tudi chefi, ki so tako na SladoLentu predstavili svoje restavracije in svojo kreativno, avtorsko kuhinjo, ter popularizirali slovensko kuhinjo in slovensko vrhunsko kulinariko."
Mencingerju je šlo pri organizaciji na roke, da so se povabilu odzvali prav vsi povabljenci, razen treh kuharjev, ki so bili zadržani. "Takšne prireditve, na kateri bi se zbralo toliko slovenskih kuharskih mojstrov, še ni bilo! Čisto vsi so se potrudili in pripravili zelo zanimive jedi ter predstavitve, zato je nemogoče kogar koli izpostaviti," nam je povedal Nedelov "dobrojed", ki je vse jedi tudi fotografsko dokumentiral, saj se mu v glavi že porajajo ideje za nadaljevanje.
Začetek neke nove zgodbe?
Pa lahko nekaj takega, kot je SladoLent, prispeva k širjenju obzorij povprečnega slovenskega jedca, ki morda še vedno raje poseže po mesnem bureku kot "kapesanti v svinjski koži"?
"Na SladoLentu se je predstavilo več kot 50 jedi, od čomp s planinsko skuto do sufleja iz kraškega sira jamarja, od kranjske klobase do tune v japonski redkvi, od sendviča z lisičkami do sendviča s stisnjenim govejim jezikom, od postrvi iz Krke na krompirjevem ocvrtku do vipavske postrvi dimljene pred gostom, od veganskega sladoleda do kumaričnega sladoleda ... Toliko jedi, toliko okusov, toliko idej in predvsem toliko gostov, ki so vsak večer zadovoljno okušali, odkrivali, spoznavali, hvalili in tudi kritizirali. Dobrojedcev je tudi v Sloveniji vedno več, in mislim, da je k temu nekaj prispeval tudi SladoLent," meni Mencinger.
Kako pa bi Slovenija pravzaprav lahko razvila svoj kulinarični trg? Mencinger meni, da je potencial izjemen, saj imamo odlične sestavine in vrhunske kuharje, zato da moramo to glasno in povsod poudarjati ter predstavljati. "Chefi me že spodbujajo, da bi podoben koncept razširili tudi na druga slovenska mesta in tudi na tujino. Zakaj pa ne?!" je zagret oče projekta.
Kaja Sajovic
| Recept Uroša Mencingerja za slasten poletni prigrizek:
1. Olje segrej v kozici, vanj stresi rožmarinove liste, jih na hitro ocvri, precedi in olje ohladi. Mocarelo nareži na ½ cm debele rezine, prelij jo z rožmarinovim oljem, potresi s solnim cvetom in poprom ter pusti stati 20 minut. |
Super, res lep in dober projekt!!
Najvecje cestitke in pohvale avtorjem.
2. Četrt kg kruha (črnega, polnozrnatega ali drugega) prerežemo na pol po horizontali in ga na eni strani namažemo z gorčico
3. Nato položimo vanj klobaso in kislo zelje (lahko čebulo, solato, zelje, kisle kumare ali kaj drugega).
4. Pokrijemo z drugo polovico kruha, ki smo jo namazali z drugim namazom (tatarska, topljeni sir, skutin namaz, ali drugo)
5. Serviramo v posebnem plastičnem krožniku v obliki trikotnika.
Kaj da se ne da, jaz sem teh jedi prodal že malo morje :)
pa še eno dejstvo ki ga ni nihče omenil: večina teh fastfoodarjev uporablja najbolj poceni dodatke, t.j. kečap, majonezo, gorčico, kar zadane smrtni kulinarični udarec še tako okusni osnovni jedi.
pri prehrani pač velja osnovno pravilo: slabe sestavine ne morejo pričarati okusnega oboroka.
# 11.07.2012 ob 19:48
Prijavi neprimerno vsebino
Kje v Ljubljani se da dobiti pražena jetrca v lepinji, sem jedel v Srbiji in je bilo zelo dobro. :)
Kupiš domače v slovenski mesariji, prineseš domov, narežeš domačo čebulo, uporabiš domačo svinjsko mast, narežeš svinjska jetrca na koščke. Ponev, maslo, čebula, malo popražiš, daš v ponev narezana jetra, pražiš in mešaš, malo popra, pražiš in mešaš, na koncu soliš, daš na krožnik (tisti debelejši od stare mame), narežeš domač kruh in ješ kot gospodin, ja na šmarenco pa ne pozabiti, moraš počasi zalivati pa ne preveč!
Napravi si doma, ne hodi jesti po ulici.
Lp
Pa še to.
Je bilo pred leti na TV o naši kranjski klobasi posnet kratek filmček, kako kuhati klobaso, koliko časa, kakšna mora biti sestavina za kranjsko klobaso, razmerje mesa in maščob, velikost,.... na koncu so te klobase tudi jedli in dodali še oceno o kakovosti in okusu. Imeli so kar nekaj proizvajalcev kranjskih klobas in ocene so se gibale od 1 do 4,4, če se ne motim.
Najbolj pa me je zbodlo, da na koncu niso povedali katera je bila najboljša in katera najslabša ali pa kar razpredelnico od prve in zadnje. Bilo bi pravično do potrošnika in do proizvajalca, saj si upam pomislili, da bi se prav zaradi objave tudi najslabši proizvajalec kranjskih klobas trudil izboljšati svojo kranjsko klobaso, že zaradi boljše prodaje in dobrega imena.
Tako je na žalost.
Kebab je na volitvah premagal klobaso. Pozitivni kebab.
3351739677351?viewas=0
Kako da kranjske ni nikjer, če pa je?
Kako da kranjske ni nikjer, če pa je?
Predvsem go yourself.
lepo pri mamici sem pil
in nisem se prav nič boril
za ljubi kruhek.
Ko drsal šolske sem klopi,
spoznal sem: mnogo je ljudi
in vsak peha se in poti
za ljubi kruhek.
Ko trezno sem v življenje zrl,
sem vse bolj redko z njim se sprl
in marsikaj molče požrl
za ljubi kruhek.
Ko sem polagoma starel,
za dom in ženo sem skrbel
in mnogo lumparij počel
za ljubi kruhek.
Ko se mi je že zgrbil stas,
mi trebuh visel je čez pas
kot jasen in vabljiv oglas
za ljubi kruhek.
Na grob je vklesal kamnosek:
Ta, ki tu gnije, ni bil pek,
a glej, preživel je svoj vek
za ljubi kruhek.
Janez Menart
Se strinjam s tvojim komentarjem do tistega dela o čompah - ki so tudi "uvoz" :)
Kako pa določiš, kaj je svinjarija? Jaz pa sem vedno mislil, da ima vsak človek svoj okus.
http://www.tfi-2012.com/
Vse to pa poizkušajo prekriti z enormno količino začimb, ki so v kebabu.
Tukaj spet opažam neko mišmaš slovensko sceno.. Ne razumem kaj počne Verličeva stvaritev "Jakobova pokrovača na črni rižoti.." v tem kontekstu?? kake veze ima to s slovensko tradicijonalno hrano? Povrh tega je iz Maribora? A je v Mariboru morska hrana tradicija?A ti ljudje sploh razumejo besedo TRADICIJA?? Ali pa "ulična hrana"? ŽAlostno je da je zelo malo kuharjev spospobnih narediti nekaj domačega pa da je dobro. ZAto potem čire čare, pa molekularna kuhinja, pa razni spešl efekts.. Ljudje, to je že mimo.. Še Ferran Adria se je tega zdavnaj že naveličal. Imamo veliko hrane na razpolago, samo žal Slovenci smo kulinarično zaostali. Dovolj bi bilo kupiti Vodnikovo knjigo faksimile "kuharske bukve" pa bi lahko črpali izjemno gradivo za kontekst tradicijonalne gastronomije. Ugotovili bi, da je nekoč na ozemlju Slovenije narod bolje in bolj raznoliko jedel pred 200 leti kot danes.. Vsa čast Valentinu Vodniku
Pa to mislim na psihično stanje, ... fizično, živimo v raju na zemlji, kjer se vonjave, okusi in občutki prepletajo s fantastičnimi barvami, ki jih nažalost vsepremalo cenimo.
user491...seveda,marsikakšnega .Švica ponuja mnogo vrst,sort,kombinacij,vonjav.Francoske poznam slabše,Tudi italijanske.Želiš mogoče vedeti zakaj me "smrad"sira ne moti?
Ker imajo zraven smeti (bio kontejner) ki pac smrdi zaradi bio razgradnje. Glede ulicne prehranje (ob 3h zjutraj) je pa kebab (predvsem v obliki jufke) se najbolj zdrava in uravnovesena prehrana. Mesa itak dobis zelo malo not, vecinoma je zelenjava (zelje, solata, cebula, paradiznik,...) ter jogurtov preliv. Drugace pa fanatiki zdrave prehrane pihajo na napacno trobljo - ni tezava v tem, da je ta prehrana nezdrava... nezdravo je to, da jo jemo ob 3h zjutraj.
Ze samo zmrdovanje nad zganci in polento je pokazatelj, da ti ljudje tudi doma jejo vec ali manj svinarijo. Pa saj po svoje je jasno, tempo zivljenja pac ne omogoca vec priprave starih jedi...raje pogrej in pojej!
Se dobro, da sem chef ;)
jaz tebe fprašam - si jedu sir?
Vsakega, ki je pojedel porcijo naj malo želodec boli pa bo stvar rešena.
Nekaj se je pa le zaslužilo. Mislim pa, da je tudi danes nekje pisalo o okuženem mesu.
V kupljenih izdelkih ti bodo pa tako povedali, da je zraven mešana soja pa še nekaj naftnih derivatov dobiš, če imaš srečo.
In kaj ješ ti...? Veš kaj ješ ali misliš da veš ?!?
Mularija išče nekaj hitro in poceni po nočnem žuranju in tukaj neka "kulinarika" odpade !!!
Kebab je pač pripraven ker ga lahko prodajaš in obrezuješ tudi dan ali dva dolgo in tudi kuhar ne rabiš bit za to...
In sploh kaj ste navalili s kranjskimi kot neko Slovensko jedjo ?!? To je jodlarska finta od pamti-veka!!!
Očitno je prepita noč za teboj, sicer bi z bistrim umom prebral članek in dojel o čem je govora in zakaj tiste slike ob članku!
Kranjska klobasa, napolnjena nekoliko s sirom. Pogooglaj. Sicer pa odlična zadeva, ki jo dobiš na vseh večjih trgih večjih avstrijskih mest.
No, morda prekmurski langaš, ampak ta jed je premalo znana, da bi lahko uspela.
Kmečka pa je res dobra
kranjske pa se itak popularna hrana na gasilskih tekmovanjih in veselicah že vrsto let :D
oboje je pa ogabno .. bljak
Čevapčiči (balkansko) - mesni svaljki...vsi bi se jih prilastili za svoje, a je dokazano, da izvirajo iz Azije, v Evropi so jih prinesli Turki...sestava in delno oblika pa se razlikuje.
Pleskavica (balkansko), hamburger (ameriško),... - mesna plošča...tudi tu nihče ne uporablja slovenskega izraza. Tudi mesno ploščo so v EU prinesli Turki, in si jo nihče nima pravice lastit. Tudi tu so različne sestave, velikosti, priloge,...V hitri prahrani in na balkanu delajo iz tega celo znanost...
Glede bureka je cel kup raznooraznih zavitkov tega tipa po celem svetu,...
Kakorkoli...res bi morali promovirati našo hrano...tudi kamniški odščipanci so nekaj našega, pa jih nihče ne pozna, čeprav se jih da kupit v vsaki trgovini...
na würstelstandu ti pa itaq postrežejo krainerja ali pa käsekrainerja.....
Sm bil pred kratkim na Duaju spet, kak z užitkom sm si privoščil njihove klobasice, ki ti jo narežejo, neki kruha zraven, zemf, čebula, kar pač hočeš. Na izbiro je več vrst klobas, porcije so "ornk", cena čisto solidna.
To žal manjka pri nas.
če pa komu ni prav,da se slovenska hrana ne prodaja po "fast food" pa naj sam odpre verigo pa naj fura.....
kebab pa si privoščim 1x na 14 dni,če mi je 3x.....in to vedno pri istem....