Na praznik dela vas bo na 1. programu Radia Slovenija med 5. in 6. uro zjutraj zbudila prav posebna simfonija jutranjega ptičjega petja. Foto: Reuters
Na praznik dela vas bo na 1. programu Radia Slovenija med 5. in 6. uro zjutraj zbudila prav posebna simfonija jutranjega ptičjega petja. Foto: Reuters
Pletenje, štrikanje
Norveška nacionalna televizija NRK je sicer pionirka "počasne televizije", s katero želi v tem "norem" svetu, ko se nam vedno kam mudi, ljudi prikovati pred zaslone in jih umiriti s stvarmi, ki se dogajajo v res počasnem tempu. Foto: EPA

Na praznik dela vas bo na 1. programu Radia Slovenija med 5. in 6. uro zjutraj zbudila prav posebna simfonija jutranjega ptičjega petja.

Radio Slovenija se je namreč pridružil projektu irske nacionalne radiotelevizije RTE, ki bo v sodelovanju z drugimi članicami Evropske zveze radiotelevizij (EBU) poslušalcem v Evropi pričarala edinstven začetek dneva.

Na Irskem že dve desetletji
Irci že zadnjih 20 let zgodaj zjutraj prek radia v domove v živo dobivajo zvoke ptičjega petja. Ptičjo budnico pripravljajo vedno prvo nedeljo v maju, saj je to čas, ko se v večini držav po Evropi že začne sezona ptičjega petja.

V zadnjem letu pa se jim je skupaj z britanskim BBC-jem in norveškim NRK-jem porodila ideja o širjenju ptičje simfonije po Evropi. K sodelovanju so zato povabili tudi druge članice EBU-ja, da bodo 1. maja, prvič v zgodovini, skupaj ponesli ptičje petje po radijskih valovih po Evropi.

Norvežani prenašajo vsemogoče
Norveška nacionalna televizija NRK je sicer pionirka "počasne televizije", s katero želi v tem "norem" svetu, ko se nam vedno kam mudi, ljudi prikovati pred zaslone in jih umiriti s stvarmi, ki se dogajajo v res počasnem tempu.

Leta 2011 so 134 ur nepretrgano prenašali posnetek ladje, ki je mimo norveške obale plula proti Arktiki, in tako podrli svetovni rekord za najdaljši neprekinjeni program. Najboljši del zgodbe: prenos si je skupno ogledalo 3,2 milijona ali več kot 60 odstotkov vseh Norvežanov, v nekem trenutku pa je (verjetno ne prav napeto) dogajanje prek TV-zaslonov spremljalo več kot 600.000 ljudi.

Nato so 12 ur programa namenili lesu za kurjavo; vanj so vključili okrogle mize o sekanju in zlaganju, razživela pa se je tudi debata okrog tega, ali je bolje, da je lubje obrnjeno navzgor ali navzdol. Vsaj malo časa je oddajo gledal vsak peti Norvežan.

Še pred tem pa so predvajali osemurno potovanje z vlakom od Osla do Bergna. Oddaja je bila takšna uspešnica, da so jo morali predvajati še enkrat. 12 ur programa so posvetili tudi pletenju - med drugim so norveške nespečneže podučili o striženju ovac in o tem, kako iz ovce nastane pulover.