Če na kratko obnovimo zgodbo: Georg von Trapp (Plummer), vdovec, ki je tik pred priključitvijo Avstrije tretjemu rajhu ostal sam s sedmimi otroki, za katere je skrbela Maria, mlada redovniška pripravnica, ki so jo družini v pomoč poslali iz bližnjega samostana.

Otroci so Mario vzljubili, saj je njihov dom spet napolnila s toplino, veseljem, igro in glasbo. In z ljubeznijo, saj se je sicer strogi gospod von Trapp zaljubil vanjo. Vse se je srečno končalo. Ne le s poroko, družina je pred nacizmom zbežala v Švico.

In resnična zgodba?
Muzikal Moje pesmi, moje sanje temelji na resnični zgodbi. Georg von Trapp, rojen leta 1880 v Zadru, je bil znan, uspešen in večkrat odlikovan avstro-ogrski mornariški častnik. Leta 1922 mu je umrla žena in sedem otrok je ostalo brez matere. Iz okolice Dunaja so se preselili v Salzburg, mlada Maria iz benediktinskega samostana v Salzburgu pa je bila njihova guvernanta, s katero se je baron von Trapp poročil leta 1927.

Družina Trapp je v resnici prepevala, nastopala in tudi zmagala na salzburškem glasbenem festivalu, saj so s koncerti nekoliko omilili svoje finančne težave, v katere je družino pahnila gospodarska kriza. Trappovi so pred izbruhom druge svetovne vojne emigrirali v Združene države, njihov zborček je zaslovel tudi v Ameriki, v Vermontu pa so kupili posestvo in odprli luksuzni hotel v avstrijskem slogu, ki še vedno posluje. Maria von Trapp, ki je o svoji družini napisala knjigo, ta je bila podlaga odrskih in filmskih del, je umrla leta 1987. Johannes, eden izmed Trappovih otrok, je pred leti za New York Times dejal, da je film Moje pesmi, moje sanje resnico precej poenostavil.

Salzburg živi s filmom
Salzburg, kjer so pred dobrimi petdesetimi leti snemali prizore, ob katerih nam še vedno tečejo solze, letos živi s filmom Moje pesmi, moje sanje. Številni turisti si ogledujejo lokacije snemanj v mestu in njegovi okolici, poslušajo razlage o dogajanjih za kulisami, na avtobusih pa si med vožnjo ogledujejo film in pojejo znane melodije.

Obiskovalci se fotografirajo v parku okrog palače Mirabell, kjer je Julie Andrews z otroki prepevala pesmico Do – re – mi, obvezen je tudi postanek ob železnih vratih, ki vodijo v samostan Nonnberg, od koder je k Trappovim prišla Maria, palačo Leopoldskron občudujemo od daleč, z obale jezera na drugi strani.

V filmu je tam živela družina Trapp, njihovo pravo domovanje pa je bilo v predmestju Salzburga (Aigen). V Hellbrunnu vidimo vrtni paviljon, v katerem sta baron in Maria zapela pesem Something good, v njem pa sta zapela tudi zaljubljena Liesl vonTrapp in njen poštar Rolf.

Maria in Georg von Trapp sta se v resnici poročila v samostanski cerkvi Nonnberg v starem delu mesta Salzburg, obiskovalci iz vsega sveta pa se zgrinjajo v romantično vasico Mondsee, ne le zaradi dobrega sladoleda ali jabolčnega zavitka, temveč zato, ker so filmsko poroko posneli v tamkajšnji cerkvi.

V filmu bežali v napačni smeri
Če je lepo vreme, pa se lahko – z gondolo ali peš – povzpnete na Untersberg, kjer so snemali zaključne prizore filma, ko je družina bežala proti Švici. V filmu Moje pesmi, moje sanje je sicer smer bega, če smo pretirano resnicoljubni, zelo napačna, pred nacizmom so Trappovi bežali v Nemčijo, in ne v Švico. Untersberg je namreč tik ob nemški meji. Obiskovalcem pa ponuja lepe razglede in legende, tudi tisto o Karlu Velikem, ki je tam našel nesmrtnost. Untersberg je energetsko središče Evrope, zato ga je obiskal celo Dalajlama, pripoveduje tamkajšnji turistični delavec Jakob Reitinger.

Vrhunec praznovanja letošnje obletnice filma Moje pesmi, moje sanje bo v Salzburgu 17. oktobra, takrat bo slavnosten glasbeni dogodek v jahalni šoli, ki je bila v filmu prizorišče salzburškega festivala, na katerem je zmagala pojoča družina Trapp s pesmijo Edelweiss.

Turistični vidik
Predstavnik turizma mesta Salzburg, Roland Ploetzeneder, je povedal, da je 50-letnica filma zelo pomembna za salzburški turizem, dodal pa je še, da je njegova babica osebno poznala pravo Mario von Trapp, sam pa je sodeloval z BBC-jem pri snemanju dokumentarca z Mario von Trapp, ko je zadnjič obiskala Salzburg … Ploetzeneder še pravi, da je navdušen, ko sliši, kako Američani, Korejci in Japonci prepevajo pesmi iz filma.

Če se komu zdi, da je film Moje pesmi, moje sanje, ki je star pol stoletja, nagrajen s petimi oskarji, stvar preteklosti, bi moral videti številne mlade in stare z vsega sveta, ki občudujejo filmska prizorišča in poznajo vse podrobnosti o filmu. Skupina mladih Škotinj je prišla v Salzburg v posebnih oblačilih, ki spominjajo na prizor, ko je Maria (Julie Andrews) iz zaves sešila Trappovim otrokom obleke, v katerih so se igrali in podili po Salzburgu.