Zanimivosti
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 12 glasov Ocenite to novico!
Morski lev Kalle
Lepotec Kalle je star štiri leta. Foto: RTV SLO
Morski lev Kalle
V Kölnu je deževalo, v Ljubljani pa je Kalleja pozdravilo sonce. Foto: RTV SLO
Bazen za morske leve
V ljubljanskem živalskem vrtu bodo Kalle, Jip in Janneke živeli v prenovljenem in dograjenem bazenu. Foto: RTV SLO
Morski lev Kalle
Kalle kmalu po prvem skoku v bazen, ki bo nekaj mesecev le njegov. Foto: RTV SLO
Morski lev Kalle
Barbara Mihelič
Barbara Mihelič, strokovna vodja v Živalskem vrtu Ljubljana, je pokazala Kallejeve igračke, ki so jih prinesli iz Kölna. Foto: RTV SLO
Kallejevo bivališče

Dodaj v

Morski lev Kalle je pripotoval v Ljubljano

Ljubljanski živalski vrt ima novega stanovalca
28. junij 2006 ob 07:40
Ljubljana - MMC RTV SLO

V Živalskem vrtu Ljubljana so zadnji junijski dnevi letos nekaj posebnega. Danes okoli petih zjutraj so namreč dobili novega stanovalca, morskega leva.

Kalifornijski morski lev Kalle, ki ga je pričakalo tudi povsem novo "stanovanje", je v Ljubljano pripotoval iz živalskega vrta v nemškem Kölnu.

V ljubljanskem živalskem vrtu so se na njegov prihod imenitno pripravili, o čemer se bodo obiskovalci lahko prepričali že v soboto, 1. julija, ko bodo lahko prvič pozdravili novopečenega Ljubljančana, ki že čofota v obnovljenem bazenu za morske leve.

Kdo je Kalle?
Kalle, ki je v Ljubljano prišel prvi, je doma iz Kölna in je 23. junija upihnil četrto svečko. Za njim je že nekaj osnovnega treninga, tako da ima nekaj veščin nastopanja že v malem prstu oziroma "mali plavuti". V Kölnu si je bazen delil s še petimi morskimi levi, pred kratkim pa se jim je pridružil še mladiček. Kalle, ki ima zdaj približno sto kilogramov, je kmalu ostal brez mame in se je zelo navezal na svojega oskrbnika, zato brez nekaj solz ob slovesu seveda ni šlo.

Kalle ne bo dolgo sam
Avgusta ali septembra bo Kalle dobil družbo. Iz živalskega vrta Artis na Nizozemskem bosta pripotovala še samček Jip in samička Janneke. Jip in Janneke – stara sta približno 13 mesecev – imata istega očeta, ki se je "zbližal" z Jipovo mamo Carolino in Jannekino mamo Babs. Jip se v Artisu že pridno uči jesti ribe, Janneke pa je nekaj časa jedla ribjo kašico, zdaj pa že je manjše ribe. V živalskem vrtu upajo, da bosta Kalle in Janneke postala par in da bomo morda nekoč lahko hodili občudovati njune mladičke.

Kalifornijski morski lev se predstavi
Kalifornijski morski levi z latinskim imenom Zalophus californianus živijo ob obalah Kalifornijskega zaliva in na otočju Galapagos. Menijo, da jih v naravi živi samo še približno 90.000. Samci so precej večji od samic – tehtajo lahko celo 275 kilogramov in v dolžino merijo do 220 centimetrov. Njihove družice so precej lažje – težke so okoli 90 kilogramov, zrastejo pa do 180 centimetrov. Mladički imajo ob rojstvu 5 do 6 kilogramov, dolgi pa so okoli 75 centimetrov.

Med morjem in kopnim
Najbolj jim teknejo ribe, sipe in hobotnice, sicer pa niso prav izbirčni. V ujetništvu na dan pojedo količino rib, ki je enaka približno šestim do desetim odstotkom njihove telesne teže, v naravi pa še nekoliko več, saj so bolj aktivni, pa tudi voda je bolj mrzla. Morski levi, katerih kožo pokriva dlaka, so sesalci, mali levčki pa sesajo od šest do dvanajst mesecev. Njihovi daljni predniki so bile kopenske zveri, v nasprotju s kiti in morskimi kravami, ki so ravno tako sesalci, pa se morski levi še vračajo na kopno. Na kopnem se razmožujejo, kotijo in vzrejajo negodne mladiče.

Življenju v vodi so se prilagodili na več načinov. So hidrodinamične oblike, iz njihovih teles pa štrlijo le deli okončin, ki so preoblikovane v plavuti. Po tej značilnosti so tudi dobili ime – plavutonožci. Sočasno zamahovanje s prednjimi plavutmi spominja na podvodno letenje, z zadnjim parom pa krmarijo. Na kopnem so manj spretni kot v morju – sočasno premikanje sprednjega in zadnjega para plavuti imenujemo galopiranje.

Med parjenjem precej shujšajo
V vodi je izguba toplote intenzivnejša kot na zraku. Pred izgubo toplote morske leve varujeta krzno in izdaten sloj maščobe – debel je lahko celo dvanajst centimetrov. Ko se parijo, jim ta maščoba služi predvsem kot zaloga hrane.

Dihajo s pljuči, a morajo pred potopom večkrat hitro vdihniti zrak, da si v krvi in mišicah pripravijo zalogo kisika za potop. Nosnice se refleksno zaprejo, koren jezika in mehko nebo pa ločita ustno votlino od sapnika in požiralnika, zato lahko pod vodo jedo in lovijo plen. Potopijo se lahko do 250 metrov, pod vodo v skrajnem primeru zdržijo tudi do pol ure. Običajen potop pa traja pet minut.

Razmnožujejo na kopnem. Samci si maja, do tri tedne pred poleganjem mladičev izberejo oziroma priborijo teritorij – varne obale. Samice jim sledijo običajno dva dni pred skotenjem. Na kopnem skotijo, dvajset dni pozneje pa so že godne za paritev. Oplojena jajčna celica se nekajkrat deli, nato pa razvoj obmiruje, dokler mladič ni odstavljen. Samec medtem ves čas ne je. Njegovi poskusi parjenja s čim več samicami lahko trajajo tudi dva meseca, in ker ne želi izgubiti svojega ozemlja, kopnega skorajda ne zapušča. Zato ves čas strada, to pa je eden od razlogov, zakaj so samci toliko težji od samic.

Tudi z igro do dobre telesne kondicije
Morski levi so zelo učljivi in igrivi. V živalskih vrtovih jih je lahko naučiti osnovnih rutin, ki jim popestrijo bivanje, izboljšujejo telesno pripravljenost in tudi preprečujejo stres ob rednih veterinarskih pregledih, ob prevozu ali vzdrževanju bazena. Živali naučitijo tudi pokazati zobe in plavuti, prevaliti se na bok in dovoliti jemanje vzorcev krvi, urina in blata. Nove živali bodo v Živalskem vrtu Ljubljana redno trenirali in del programa tudi pokazali javnosti ob hranjenjih.

Morski levi v Živalskem vrtu Ljubljana
Ena od legend ljubljanskega živalskega vrta je morski lev Miško. V njegovih časih sistematično vodenje evidenc še ni bilo vsakdanja praksa, zato Miškova življenjska zgodba nekako temelji na ustnem izročilu. Miško je v Ljubljano prišel 15. junija 1982. V Ljubljani je imel dve družici, a naraščaja niso imeli.

Miškov rojstni dan ni točno znan, a umrl naj bi star 30 let, po podatkih živalskega vrta kot najstarejši morski lev v Evropi. Zaradi preprečitve mučenja so ga oktobra 2003 evtanazirali, saj je imel Miško raka na črevesju.

Kje bo stanoval Kalle?
Novi bazen - starega so zgradili pred približno 30 let – izpolnjuje vse standarde, ki jih za držanje morskih levov predpisujeta slovenska in evropska zakonodaja o živalskih vrtovih. Med zahtevanimi standardi so med drugim:
- dovolj velik bivalni prostor za več živali (do pet osebkov), saj morski levi v naravi živijo v skupinah
- ustrezna kakovost vode
- obiskovalcem prijazno okolje, ki dovoljuje opazovanje živali v vseh situacijah, torej tudi pod vodo

Stari bazen so v živalskem vrtu preuredili in dogradili, celotna obnovitev pa temelji na treh glavnih posegih. Zraven starega bazena so dogradili novega in oba povezali ter tako podvojili možnost gibanja živali pod vodo, živalim pa so za zadrževanje na kopnem zgradili še eno "teraso". Bazen so opremili s posebnim filtririnim sistemom, ki zagotavlja predpisane lastnosti vode. Dogradili so teraso za opazovanje morskih levov iz neposredne bližine in "tunel", za opazovanje živali pod vodo skozi stekleno okno. Z gradbenimi deli so začeli oktobra lani, avtor projekta pa je arhitekt Robert Potokar.

T. T.

Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo