Gospodarska kriza v Braziliji, najhujša po letu 1930, in olimpijske igre sta poskrbela, da bo letošnji karneval v Riu, največja turistična prireditev v tej južnoameriški državi, ki se bo uradno začel ta petek, osiromašen. Foto: Reuters
Gospodarska kriza v Braziliji, najhujša po letu 1930, in olimpijske igre sta poskrbela, da bo letošnji karneval v Riu, največja turistična prireditev v tej južnoameriški državi, ki se bo uradno začel ta petek, osiromašen. Foto: Reuters
Priprave na karneval. Foto: EPA

Brazilija je močno varčevala pri organizaciji olimpijskih iger, njeno varčevanje pa je okusil tudi karneval, na katerem tekmujejo posamezne šole sambe. Teh naj bi bilo manj, pa tudi njihovi programi po napovedih ne bodo tako spektakularni kot v prejšnjih letih.

"Letošnji karneval ne bo na taki ravni, kot je bil v preteklosti, upamo lahko samo, da mu ne bo padel ugled, ki si ga je dolgo gradil. Položaj je težak že zadnje štiri, pet let, letos pa je še težji. Sponzorjev ni, nacionalna valuta real ima nizko vrednost, kriza je na vsakem vogalu, ni denarja niti za kostume, za katere material 90-odstotno uvažamo iz Kitajske. Vse je drago, denarja pa ni," je dejal Paulo Menezes, direktor šole Uniao da Ilha, ki bo na karnevalu predstavila olimpijsko temo, s plesalci oblečenimi v antične grške kostume bodo predstavili, kako se Rio pripravlja na igre.

"Za vsako parado porabimo približno 3,8 milijona dolarjev, le polovico denarja nam zagotovijo sponzorji in donatorji. Delati začnemo že junija, ko nam obljubljajo denar, a tega nikoli ne vidimo," se pritožuje administrativni direktor šole Marci Andre Mehry de Sousa, ki je ogorčen tudi nad županom Ria in olimpijskim komitejem: "Čeprav promoviramo olimpijske igre, nam niso namenili nič denarja. Denarne težave imajo tudi bogatejše šole, kot je naša."

Šole razmišljajo o stavki
Velika brazilska podjetja so v krizi, dodatno težavo pri sponzorstvu predstavlja korupcijski škandal pri državnem naftnem proizvajalcu Petrobasu. Karneval je tradicionalna prireditev, a kot pravi de Souza, šole razmišljajo celo o stavki. "Če nam ne bodo pomagali, karnevala ne bo. Mesto, hoteli, posel, ljudje, ki so v to vpleteni, vsi imajo nekaj od karnevala, le mi imamo le minus," pravi De Souza, ki predlaga, da bi vsak turist v Riu plačal deset dolarjev takse za podporo karnevala.