Največji je prav gotovo napad na ameriško umetnostno drsalko Nancy Kerrigan leta 1994 (mesec dni pred samimi olimpijskimi igrami), za katerega naj bi bila odgovorna (tudi) njena velika tekmica Tonya Harding.
Iz zadnjih let se spomnimo še nekaj odmevnejših škandalov.
OI 1968 (Grenoble):
Mednarodni olimpijski komite označuje dogajanje na tekmovanjih v alpskem smučanju na OI 1968 kot "najspornejše v zgodovini zimskih olimpijskih iger". Francoski smučar Jean-Claude Killy je pobral vse tri zlate medalje (takrat se je tekmovalo v samo treh disciplinah - slalomu, veleslalomu in smuku), a so slalom izpeljali v izjemno slabi vidljivosti, avstrijski smučarski šampion Karl Schranz pa je trdil, da je med njegovo vožnjo progo prečkal skrivnostni možakar v črnem, zaradi česar se je ustavil. Schranzu so odobrili ponoven start in postavil je najboljši čas. Prizivna žirija je pozneje pregledala televizijski posnetek, sklenila, da je Schranz zgrešil vrata v zgornjem delu prvega teka, razveljavila njegov drugi poskus in podelila medaljo Killyju.
OI 1976 (Innsbruck)
- Kandidaturo za gostitelja zimskih OI 1976 so vložili Denver (Kolorado, ZDA), Sion (Švica), Tampere (Finska) in Vancouver (Kanada). Igre so bile prvotno dodeljene Denverju, toda zaradi 300-odstotnega porasta stroškov in pomislekov glede tega, kakšne posledice bi imele igre na okolje, so koloradski volivci leta 1972 zavrnili vlogo gostiteljev. Teden dni po referendumu je Kolorado tudi uradno odstopil, MOK pa je igre ponudil Whistlerju (nad Vancouvrom), a je tudi ta zaradi političnih razlogov ponudbo zavrnil, je pa (so)gostil igre 34 let pozneje, leta 2010, ko so bile olimpijske igre v Vancouvru. Kot gostitelj se je nato ponudil Salt Lake City (tam so bile OI nato leta 2002), a je MOK ponudbo zavrnil in podelil organizacijo Innsbrucku, čeprav so bile tam OI že leta 1964.
OI 1994 (Lillehammer)
- Eden največjih olimpijskih škandalov je izbruhnil leta 1994, v letu, ko je igre gostil norveški Lillehammer. Napad na ameriško drsalko Nancy Kerrigan se je sicer zgodil mesec dni pred igrami, na ameriškem prvenstvu v umetnostnem drsanju, ki je odločalo o tem, kdo bo zastopal ameriške barve na bližajočih se olimpijskih igrah. Kerriganova je bila vroča favoritka za zmago, a je doživela pravi šok. Med ogrevanjem je k njej pristopil neznanec in jo s palico udaril v koleno. Izkazalo se je, da je bil napadalec nihče drug kot Jeff Gillooly, mož Nancyjine najhujše tekmice Tonye Harding. Par je skupaj s prijateljem Shawnom Eckardtom skoval zlobno zaroto, da bi se Tonya znebila svoje najhujše tekmice, dogodek pa je postal znan kot "udarec, ki so ga slišali po vsem svetu". Na televizijskih posnetkih je videti Nancy, kako se drži za desno koleno in joka: "Zakaj, zakaj, zakaj?", Američani pa so dobili črno-belo zgodbo, "princesko" in "čarovnico". Nancy Kerrigan je postala nedolžna žrtev, ki bo skušala premagati vse težave, Tonya Harding pa podla, brezsrčna ženska. Čeprav je morala Kerriganova zaradi poškodbe nastop odpovedati, so ji tekmice odstopile mesto na olimpijskih igrah, s tem pa je mesto izgubila pozneje slavna Michelle Kwan. Kerriganova je na OI v Lillehammerju nazadnje osvojila srebro (za Oksano Bajul), Hardingova, ki ji napada niso mogli dokazati, pa se je odrezala precej slabše in končala na osmem mestu.
OI 1998 (Nagano)
- Kanadčan Ross Rebagliati je bil v Naganu leta 1998 premierni zmagovalec nove olimpijske discipline, deskanja na snegu. Toda po osvojitvi zlate medalje so v njegovem sistemu našli sledi marihuane, zato so ga pozneje diskvalificirali in mu odvzeli medaljo. Le nekaj dni potem je MOK Rebagliatiju medaljo vrnil, kajti marihuana ni bila na seznamu prepovedanih snovi. Potem so marihuano (THC) na ta seznam sicer dodali. Lani je Rebagliati skupaj s svojim poslovnim partnerjem ustanovil Ross' Gold, družbo, ki se ukvarja z marihuano v medicinske namene.
OI 2002 (Salt Lake City)
- Igre v Salt Lake Cityju so postregle z največ škandali in spornostmi do zdaj. Zapletlo se je že pred igrami, ko je moralo več članov MOK-a odstopiti, potem ko je prišlo na dan, da so sprejemali neprimerna darila v zameno za glasovanje za Salt Lake City.
- Trije smučarski tekači, Španec Johann Mühlegg ter Rusinji Larissa Lazutina in Olga Danilova, so bili diskvalificirani, potem ko v njihovi krvi našli sledi prepovedanih poživil. Po razsodbi športnega razsodišča so vsem trem leta 2004 njihove medalje odvzeli.
- V umetnostnem drsanju (pari) so po sodniškem škandalu podelili dva kompleta zlatih medalj - prvega sta prejela Kanadčana Jamie Salé in David Pelletier, drugega pa Rusa Elena Berežna in Anton Siharulidze. Na tekmi sta sicer Rusa za las ugnala po mnenju mnogih boljša Kanadčana, a se je pozneje francoska sodnica Marie-Reine Le Gougne popolnoma zlomila in trdila, da so jo vodilni pri francoski drsalni zvezi prisilili, naj Rusoma podeli višje točke, v zameno za višje točke za francoski par. Le Gougnova je pozneje sicer podpisala izjavo, da ni nikdar sodelovala pri takem dogovoru, vsesplošno ogorčenje javnosti pa je privedlo do korenitih sprememb v sistemu ocenjevanja v umetnostnem drsanju.
- Južnokorejskega hitrostnega drsalca Kim Dong Sunga so po finalu na 1.500 metrov diskvalificirali zaradi oviranja tekmeca, zlato pa je tako šlo v roke Američanu Apolu Antonu Ohnu.
- Na OI v Salt Lake Cityju je Alain Baxter pisal zgodovino, ko je postal prvi britanski smučar z medaljo (bron) v alpskem smučanju. Le nekaj dni po vrnitvi v domovino je Baxter izvedel, da je padel na dopinškem testu. V njegovem vzorcu so namreč našli sledi levamfetamina, milejše oblike metamfetamina. Čeprav levamfetamin ne deluje kot poživilo in ni bil na seznamu prepovedanih snovi, je MOK Baxterja kljub prepričljivim ugovorom kaznovala in mu odvzela njegovo medaljo ter jo podelila Avstrijcu Benjaminu Raichu. Baxter je pozneje dokazal, da je levamfetamin izviral iz ameriškega zdravila za prehlad, pri čemer ni vedel, da je ameriška različica dotičnega zdravila drugačna od britanske. Mednarodna smučarska zveza je njegovo razlago sicer sprejela, a olimpijske medalje mu to ni vrnilo.
OI 2014 (Soči)
- Soči se je do zdaj izkazal kot predvsem zelo sporna izbira za gostitelja OI. Rusi so za igre, Putinov zelo osebni projekt, porabili rekordnih 50 milijard dolarjev, na gostitelje pa letijo velike kritike predvsem zaradi kršitev človekovih pravic in lani sprejete protigejevske zakonodaje. Pred začetkom iger se je veliko govorilo tudi o varnosti (Soči namreč leži ob nemirnem Kavkazu), problematično je bilo - vsaj ob začetku iger - tudi, kako so Rusi porabili teh 50 milijard. Mednarodna sedma sila, zbrana v tem črnomorskem letovišču, je namreč kar tekmovala, kdo bo na družabnih omrežjih razodel več "spodrsljajev Sočija", pa naj je šlo za nedokončane hotele ali pa nepitno vodo.
- V nasprotju s svetovnnim pokalom naj bi bil čar olimpijskih iger prav široka paleta tekmovalcev (beri: eksotov). Toda pri tajski smučarski tekmovalki Vanessi Vanakorn je krilatica "pomembno je sodelovati" dobila precej negativen prizvok. Vanessa Vanakorn namreč ni nihče drug kot slovita violinistka Vanessa Mae, ki si je pri 35 letih zaželela tekmovati na OI. Olimpijsko normo je izpolnila na Krvavcu, kar je vse lepo in prav, če se ne bi takoj pojavili očitki, da si je Vanakornova nastop malodane kupila, da so zanjo posebej prirejali tekme in da je na teh tekmah nastopalo le nekaj smučark. Tovrstno olimpijsko selekcijo so kritizirali številni poznavalci alpskega smučanja, ki so bili zgroženi, da večina tekmovalcev gara noč in dan in smuča leta, pa ne pride v olimpijsko ekipo, medtem ko lahko Vanessa Mae zgolj pomigne s prstom in se prek zelo spornih metod uvrsti v Soči.
- V miniškandal se je pred dnevi zapletla libanonska smučarka Jackie Čamun. Pojavile so se namreč fotografije mične slalomistke, na katerih ne nosi ničesar, razen pancerjev in tangic. Libanonska vlada je bila zgrožena in je razglasila, da je Jackie z "opolzkimi" fotografijami očrnila ugled države, zato je napovedala preiskavo. Ima pa Jackie v domovini tudi kar nekaj podpornikov, ki so na Facebooku organizirali kampanjo Slecite se za Jackie.