"Trenutno v vrsti za odhod v varovani zapor čaka 1.300 ljudi, velika gneča je tudi za mesta v priporih," je dejal norveški pravosodni minister, ki je pojasnil, da bodo težavo rešili tako, da bodo zapornike premestili na Nizozemsko.

Norveški zapori so sicer znani po tem, da imajo jetniki kar največje udobje, z njimi pa ravnajo zelo spoštljivo. Tisti, ki niso bili kaznovani zaradi nasilnih dejanj, lahko pogosto bivajo v odprtih oddelkih, v katerih jim je do neke mere omogočeno prosto bivanje, na voljo imajo veliko možnosti za rekreacijo, ves sistem pa je usmerjen v njihovo preobrazbo in čim uspešnejšo vrnitev v družbo.

Pol milijarde za prenovo zaporov
Dogovor z nizozemsko vlado, po katerem se bo v nizozemske zapore preselilo nekaj sto zapornikov, bo vladi v Oslu pomagal, da bo težava s prenatrpanostjo izginila, hkrati pa bodo v svojih zaporih ohranili visoke standarde bivanja. Norvežani bodo za prenovo svojih zaporov namenili okoli 550 milijonov evrov.

Na Norveškem je na zaporno kazen v povprečju obsojenih 72 ljudi na 100.000 prebivalcev, kar je približno 90 odstotkov nižja stopnja kot v ZDA. Povratnikov je le 20 odstotkov, kar je najmanj na svetu.

"Na Norveškem imajo kapacitet premalo, mi pa imamo trenutno prazne sobe," pa je dejal predstavnik nizozemske vlade Fred Teeven. Zanimivo je, da je Nizozemska podoben dogovor že sklenila z Belgijo, tako da zaporno kazen v njenih zaporih že preživlja več sto tistih, ki so jih obsodila belgijska sodišča. "Približno polovica Belgijcev tako ali tako govori nizozemsko, z Norveško pa bomo morali skleniti drugačen dogovor, saj ni naša neposredna soseda, jezik je drugačen, hkrati pa tudi ni članica Evropske unije," je dodal Teeven.

V nizozemskih zaporih je bilo leta 2012 zaprtih 11.160 ljudi, število pa od leta 2008 stalno pada.