Letos bodo veljali še bolj poostreni varnostni ukrepi. Foto: EPA
Letos bodo veljali še bolj poostreni varnostni ukrepi. Foto: EPA
Prve obiskovalce je pričakalo slabo vreme. Foto: EPA

Festival je odprl münchenski župan Dieter Reiter, ki je uradno odprl prvi sodček piva. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa varnostni ukrepi in deževno vreme niso pokvarili vzdušja med obiskovalci, ki so v tradicionalnih bavarskih oblačilih v vrstah čakali že precej pred 9. uro, ko so se odprli prvi šotori.

Prebivalci Münchna so bili pred začetkom slovitega pivskega festivala negotovi. Skrbeli so jih številni teroristični napadi v Evropi, tudi nasilje v njihovem mestu in na Bavarskem. Zaskrbljeni so tudi hoteli, saj imajo za polovico manj rezervacij, kot je običajno za čas Oktoberfesta.

Prireditelji so v sodelovanju s policijo sprejeli odločitev, da prvič v zgodovini ogradijo celotno prizorišče. S tem želijo preprečiti nenadzorovane vstope obiskovalcev. Ograja je prvotno namenjena zaščiti obiskovalcev, saj želijo na ta način preprečiti, da je na enem mestu preveč ljudi, hkrati pa bo policija lahko lažje izvajala preglede obiskovalcev, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Na spletni strani festivala so zapisali, da bo na vrhuncu festivala za red in mir skrbelo 450 varnostnikov.

Med varnostnimi ukrepi so tudi prepoved nahrbtnikov in večjih torb na prizorišču, pregled drugih torb pred vhodom in spremenjen prihod do prizorišča s podzemne železnice Theresienwiese.

Zadnji Oktoberfest je obiskalo 5,9 milijona obiskovalcev, to je 400.000 ljudi manj kot leta 2014. Letos do 3. oktobra, ko bo konec festivala, pričakujejo šest milijonov ljudi. Obiskovalci so lani popili tudi manj piva, 7,3 milijona litrov v primerjavi s 7,7 milijona litrov leta 2014.

Prireditev, ki velja za enega simbolov Nemčije, izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I. 12. oktobra 1810. Pozneje so jo premaknili na zgodnejši čas, ko je vreme v bavarski prestolnici običajno lepše, ime pa je ostalo. Od leta 1810 Oktoberfesta ni bilo le 24-krat. Odpovedali so ga v času obeh svetovnih vojn, med epidemijo kolere in v obdobju hiperinflacije v 20. letih prejšnjega stoletja.