Danes po vsem svetu signalom prometnih semaforjev z rdečo, rumeno in zeleno lučjo sledi na milijarde ljudi. Foto: EPA
Danes po vsem svetu signalom prometnih semaforjev z rdečo, rumeno in zeleno lučjo sledi na milijarde ljudi. Foto: EPA

Namen prvega semaforja, ki so ga postavili v bližini britanskega parlamenta, je bil, da poslancem omogoči čim hitrejše prečkanje ceste in dostop do parlamenta.

Semafor, ki ga je moral pred prvo uporabo odobriti tudi vodja Scotland Yarda, je bil visok približno osem metrov, litoželezen in je deloval na plin. Mediji so ga hitro vzeli za svojega, saj so ga opisovali kot ljubkega in elegantnega. A Londončani nove pridobitve niso mogli občudovati prav dolgo. Semafor, ki so ga postavili v bližini britanskega parlamenta ob reki Temzi, je namreč po treh tednih delovanja eksplodiral. Policista, ki ga je takrat upravljal, je eksplozija poškodovala, nekateri viri pišejo, da ga je celo ubila.

Semafor pa ni požel zgolj navdušenja, saj so mu že pred eksplozijo nasprotovali jezdeci in kočijaži. Kljub nepriljubljenosti med udeleženci v prometu so semafor, ki ga je uničila eksplozija, kmalu nadomestili z novim, ki je deloval vse do leta 1872. London je bil nato naslednjih 50 let brez prometnega semaforja. Danes na prvi semafor v britanski prestolnici spominja zelena spominska plošča v čast njegovega izumitelja Johna Peaka Knighta.

V Nemčiji so izračunali, da v povprečju vsak Nemec v svojem življenju pred rdečo lučjo čaka dva tedna življenja.

.
Ideja izumitelja semaforja Knighta je sicer bila, da na cesto prenese prometno signalizacijo železnic. Semafor je tudi posnemal delovanje policista, ki je udeležence prometa usmerjal s kretnjami. Če je semafor kazal znak navzgor, je to pomenilo, da se morajo udeleženci v prometu, takrat so prevladovali kočijaži in jezdeci, ustaviti, znak navzdol je pomenil nadaljevanje vožnje. Ponoči je semafor dodatno osvetljevala svetilka v rdeči in zeleni barvi, torej v barvah, ki sta še danes značilni signalni barvi semaforjev.

V ZDA prvi semafor leta 1914, v Sloveniji leta 1956
V ZDA so prvi semafor na elektriko postavili leta 1914 v Clevelandu v zvezni državi Ohio, nato je izum osvojil New York, kmalu pa se je začel njegov zmagoviti pohod po vsem svetu.

V Berlinu so prvi prometni semafor, ki ga je ročno upravljal policist, dobili leta 1924. Stal je na Potsdamskem trgu, ki je takrat veljal za najprometnejši trg v Evropi.

V Sloveniji je bil prvi semafor postavljen leta 1956 v Ljubljani pred takratnim Delavskim domom na Gosposvetski cesti. Semafor je bil domače proizvodnje, izdelalo ga je ljubljansko podjetje Tela, ročno pa ga je upravljal policist. V Ljubljani naj bi bilo takrat okoli 1.500 avtomobilov. Prvi avtomobil je v Slovenijo leta 1898 sicer pripeljal izumitelj in politik, baron Anton Codellia.

Namen prvega semaforja, ki so ga postavili v bližini britanskega parlamenta, je bil, da poslancem omogoči čim hitrejše prečkanje ceste in dostop do parlamenta.