Islandija ima dobrih 320.000 prebivalcev, ki jih močno skrbi, da bosta njihov jezik in z njim dediščina izginila. Foto: EPA
Islandija ima dobrih 320.000 prebivalcev, ki jih močno skrbi, da bosta njihov jezik in z njim dediščina izginila. Foto: EPA

Tristan Cardew in njegova žena Kristin sta želela podaljšati potni list svoje desetletne hčerke Harriet, a je bila prošnja zavrnjena, saj zakonodaja ne pozna njenega imena.

Podobno je tudi z njunim starejšim otrokom, Duncanom, zato sta otroka do zdaj imela potna lista na "imeni" Stúlka in Drengur Cardew (Dekle in Fant Cardew), saj so jima ob rojstvu oblasti pogledale skozi prste. "Zdaj pa so se odločili, da se bodo strogo držali črke zakona in da otroku, ki nima pravega islandskega imena, ne bodo izdali nobenega uradnega dokumenta," je Cardew, ki se je na Islandijo preselil pred 14 leti, dejal za britanski časnik Guardian.

Posebna prošnja za poseben odbor
Zakon od staršev zahteva, da ime otroka prijavijo najpozneje šest mesecev po njegovem rojstvu. Vlogo nato obravnavajo pristojni organi, in če imena ni na seznamu 1.853 odobrenih ženskih in 1.712 moških imen, morajo starši vložili posebno prošnjo na islandski odbor za imena. Pri okoli 5.000 otrocih, kolikor jih je na Islandiji rojenih vsako leto, odbor dobi okoli 100 prošenj, približno polovico jih zavrne, kot glavno utemeljitev pa navaja zakon iz leta 1996, ki predpisuje ukrepe za ohranjanje jezika in izročila.

Harriet - nesklonljivo ime
Odbor tako lahko odobri le imena, ki jih je v islandščini mogoče sklanjati, ki imajo islandske slovnične končnice in ki niso v nasprotju z lingvistično strukturo kot velja v islandščini. "Glede Harriet je bila težava to, da se imena ne da sklanjati," še pravi Cardew in dodaja, da so zaradi zapletov skoraj odpovedali dopust v Franciji, a jim je nato zadnji trenutek uspelo dobiti začasni potni list na britanskem veleposlaništvu - Harriet ima namreč po očetu dvojno državljanstvo.

Ime je pomembno
Imena so na Islandiji precej pomembnejša od priimkov - celo telefonski imenik je razvrščen po imenih, ne po priimkih, tudi zato ker priimek otroka izpeljejo iz očetovega ali materinega imena, ki mu dodajo zgolj končnico sson (sin) in dottir (hčerka).

Med dovoljenimi imeni najdemo take, kot so Aagot, Arney, Ásfríður; Baldey, Bebba, Brá, Dögg, Dimmblá, Etna, Eybjört, Frigg, Glódís, Hörn, Ingunn, Jórlaug, Obba, Sigurfljóð, Úranía, Vagna.