Kate McKinnon kot Jeff Sessions in Alec Baldwin kot Donald Trump v uvodnem delu nove sezone Saturday Night Live. Foto: Youtube
Kate McKinnon kot Jeff Sessions in Alec Baldwin kot Donald Trump v uvodnem delu nove sezone Saturday Night Live. Foto: Youtube
John Oliver, eden ostrejših in pronicljivejših satirikov. Foto: Youtube
Samantha Bee v svojih monologih v oddaji Full Frontal neusmiljeno pribija Trumpovo administracijo na križ. Foto: Youtube
Mnogi so sprva menili, da Stephen Colbert ni najboljša izbira za Lettermanovo zamenjavo, a je nekdanji dopisnik Daily Showa s šalami o Trumpu prepričal. Foto: Youtube
Za mnoge najlepše presenečenje je bilo, kako je s Trumpovo vladavino res zacvetel Seth Meyers. Foto: Youtube
Kate McKinnon je odlična v vseh svojih vlogah v SNL-u, pa naj si bo Jeff Sessions ali Kellyanne Conway, zato emmy ni bil presenečenje. Foto: AP

Prav tako kot novičarski mediji komaj sledijo vsem kontroverznostim in večno menjajočim se članom Trumpove Bele hiše, imajo tudi pisci, producenti in voditelji satiričnih oddaj velike težave sproducirati material, ki se je še pred letom zdel prava zlata jama za komedijo, a se danes mnogim vse skupaj ne zdi prav nič smešno več.

"Ljudje pravijo: Vi komiki morate biti tako zadovoljni zaradi Trumpa! Mislim, da nobeden od nas ni. Prestrašeni smo. Zelo živčni smo, vedno na robu, in ko si živčen, se je zelo težko osredotočiti in napisati kaj smešnega," je povedal Miles Kahn, scenarist in producent oddaje Full Frontal s Samantho Bee, eno najostrejših in brezkompromisnih satiričnih oddaj na ameriški televiziji.

Full Frontal je bila na emmyjih ena od favoritk za zmago v kategoriji satiričnih pogovornih oddaj, močni kategoriji, natrpani z velikimi imeni, od Live! Jimmyja Kimmla do The Late Showa Stephena Colberta. V ostri konkurenci je slavil "uvoženi" Britanec John Oliver, ki je v The Last Week Tonight res izjemen, kot ostali nominiranci pa je v zadnjih dveh letih neusmiljeno napadal Trumpa in njegovo politiko.

"Imamo, kar imamo ..."
Beejeva, ki se je, tako kot Oliver, v politični satiri izbrusila na Daily Showu, ko je tega še vodil Jon Stewart, se je rodila v Kanadi, a je s poroko z Jasonom Jonesom (še enim dopisnikom Daily Showa) dobila ameriško državljanstvo. Ko so 47-letnico vprašali o izobilju materiala, ko gre za Trumpa, je ta odgovorila: "Kot državljani bi bili pravzaprav bolj hvaležni za manj materiala ... A imamo, kar imamo, zato iz tega naredimo, kar se da."

Colbert je voditeljski stolček The Late Showa prevzel leta 2015, ko se je upokojil dolgoletni in legendarni David Letterman, in oddaja je nemudoma pridobila precej bolj političen ton. Njegova jedka kritika predsednika je krepko dvignila gledanost The Late Showa in mu prinesla mesto voditelja letošnjih emmyjev.

Rekordna gledanost
Trump je bil glede gledanosti blagoslov tudi za satirično oddajo Saturday Night Live (SNL), katere lanska 42. sezona je bila najbolj gledana v 23 letih in je prejela kar 22 nominacij za emmyje, od tega jih je osvojila devet, med drugim Alec Baldwin za parodično vlogo Donalda Trumpa, Kate McKinnon za vlogo Trumpove svetovalke Kellyanne Conway in Melissa McCarthy za vlogo nekdanjega tiskovnega predstavnika Bele hiše Seana Spicerja.

V državi, ki so jo lanske predsedniške volitve povsem razdelile, satira igra ključno vlogo, čeprav je smeh občasno zamenjal ogorčenje, meni Dannagal Young, strokovnjakinja za komunikacije na univerzi v Delawaru.

"Komedija ima zgodovino norčevanja iz tragedij. Veliko ljudi se obrača k tem oddajam, da bi si osmislili politični svet, da bi se povezali z drugimi gledalci in prepoznali norost kot to, kar je," pravi Youngova. Da pa se je že v Bushevih časih velik del Američanov izrekel, da se po novice obrača k satiričnim oddajam, ker so bolj neposredne in manj politično korektne od klasičnih novic, je znano.

"Lažnivec", "rasist" in "kuzla"
TV-komiki kot Bee, Colbert, Oliver, Kimmel in Seth Meyers (Late Night with Seth Meyers) so v svojih monologih tako kritični, da včasih izpadejo že skoraj profesorski in prav nič vedri, pravi Youngova. Avgusta je Meyers Trumpa označil za "lažnivega rasista". Maja je Colbert dejal, da proti Trumpu "protestno maršira več ljudi kot proti raku", v zadnji epizodi SNL-a pa je Michael Che Trumpa gladko označil za "kuzlo" in "stiskaškega kmetavzarja".

Zdi se, da satiriki nimajo prav nobenih zavor z oznakami, ki jih dnevno nahajajo za nepriljubljenega predsednika, ki jim zagotavlja toliko materiala, da težko sledijo tako uradnim novicam iz Bele hiše kot tudi Trumpovemu obsedenemu tvitanju. "Vsak teden mečemo iz scenarija nekaj, o čemer smo hoteli govoriti, a to do datuma oddaje že zasenči kaj drugega. Potem ko že opravimo z vajami in dodajamo popravke, še vedno nenehno preverjamo novice, da ne bi česa zamudili," za Reuters razlaga Kahn.

Ob tako udarnih satiričnih oddajah so se politične serije, kot sta komedija Podpredsednica in drama Hiša kart, znašle kar malo na stranskem tiru.

Youngova se sprašuje, ali nekoč tako nezaslišane in neverjemljive premise takih serij sploh še pritegnejo - pomislek, ki so ga ob zadnji sezoni Hiše kart, v kateri Kevin Spacey igra makiavelističnega predsednika ZDA, izrekli mnogi. "Sem velika oboževalka Hiše kart, a nove sezone nisem še niti začela gledati, ker nimam prostora za fikcijsko različico. Že resnične različice imam čez glavo," sklene Youngova.