Dranunculus vulgaris, navadni kaček, je pri nas veljal za izumrlo rastlinsko vrsto. Botanična literatura navaja, da je bil zadnjič najden sredi 20. stoletja v Istri. Sicer raste v vzhodnem Sredozemlju , največ ga je na grškem otoku Kreta. Domačin Jože Lango, ljubitelj narave je ta prečudoviti škrlatni cvet že pred časom opazil ob cesti v Ankaranu. Foto: Televizija Slovenija
Dranunculus vulgaris, navadni kaček, je pri nas veljal za izumrlo rastlinsko vrsto. Botanična literatura navaja, da je bil zadnjič najden sredi 20. stoletja v Istri. Sicer raste v vzhodnem Sredozemlju , največ ga je na grškem otoku Kreta. Domačin Jože Lango, ljubitelj narave je ta prečudoviti škrlatni cvet že pred časom opazil ob cesti v Ankaranu. Foto: Televizija Slovenija
Pri navadnem kačku gre za zelo vpadljivo, do meter visoko rastlino, z velikim temno škrlatnim "cvetom". V vsakdanjem življenju podobne rastline poznamo kot okrasno rezano ali vrtno cvetje ali sobne rastline in so nedvomno zelo privlačne. Sicer pa navadni kaček neznansko smrdi po gnilem mesu, saj se trudi pritegniti muhe, ki so njegove opraševalke. Naravno rastišče te rastline je vzhodno Sredozemlje, največje populacije pa najdemo v Grčiji. Pojavlja se tudi bliže nam, v Italiji, Španiji in severni Afriki. Foto: Televizija Slovenija

elja za izumrlega.

Navadni kaček je avtohtona slovenska vrsta, zadnjič pa je bila opisana med obema vojnama v slovenski Istri v dolini Dragonje. V zadnjem času je veljal za izumrlo vrsto, dokler ga ni leta 2010 na odlagališču odpadnega materiala ob cesti za Ankaran našel dejaven ljubiteljski botanik Jože Lango iz Izole. Med vožnjo z avtomobilom mimo rastišča so njegovo pozornost pritegnili vpadljivi, veliki temno rdeči cvetovi, ki so štrleli iz robide, so zapisali v Zavodu RS za varstvo narave.

Z leti so lokacijo, kjer je kaček rasel, vse bolj prekrivali nepravilno odloženi gradbeni in drugi odpadki, na račun katerih se je širilo tudi nasutje. Kaček je bil spet ogrožen, eden od njih je bil že zasut. Na zavodu so zato skupaj z najditeljem ocenili, da je za ohranitev vrste najbolje preostale štiri šope rastlin presaditi na varnejšo lokacijo.

Ugodne razmere na Debelem rtiču
Ni šlo za eno rastlino, ampak za štiri šope, ki jih je bilo treba nemudoma zavarovati. A kako? Najditelj sprva ni dobil ustrezne strokovne podpore. Z zanimanjem pa so mu prisluhnili na zavodu za varstvo narave ter s pomočjo občine in komunale rastlino s številnimi novimi gomolji uspešno preselili na varno. Svoj drugi dom je našla v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič, kjer je zemlja dovolj vlažna in bogata, hkrati pa odcedna, deloma na soncu in deloma v senci. Rastlina naj bi zacvetela spet spomladi.

Na pobudo zavoda so tako prejšnji teden v komunalnem podjetju Marjetica Koper ob podpori mladinskega zdravilišča izpeljali akcijo ohranitve te zavarovane rastlinske vrste. Akcijo je finančno omogočila ankaranska občina. Presaditev so izvedli, potem ko je kaček že odcvetel in so dozoreli plodovi ter njegovi nadzemni deli odmrli. V zemlji so našli veliko vitalnih gomoljev, kar bo gotovo pripomoglo k uspešni presaditvi. Medtem je še en od vročinskih valov popustil in zemljo so dan prej celo nekoliko namočile dežne kaplje, tako da so vzpostavljene razmere za uspešno cvetenje navadnega kačka naslednje leto junija, ko ga bo mogoče občudovati na Debelem rtiču, so še poudarili v zavodu za varstvo narave.

Trud za ohranitev te skromne in ogrožene populacije je torej izjemen. Vsem, ki bi si kaček morda želeli, pa velja razkriti še eno njegovo posebnost: "odlikuje" ga vonj po gnilem mesu, ki privablja muhe za opraševanje. Pravijo mu tudi smrdljivka, zato si ga vrtičkarji ne želijo.

V Ankaranu se je pojavila že izumrla roža
V Ankaranu se je pojavila že izumrla roža