"Valentin bo zaradi pozitivnega sporočila vedno 'in'," dodaja asistentka na oddelku za etnologijo ljubljanske filozofske fakultete.

Valentinovo nosi pozitivno sporočilo
Valentinovo vedno nosi s seboj "pozitivno sporočilo, to pa je prebujanje narave, ljubezen, prijateljstvo, drobne pozornosti", pravi Benova z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete. "Takšno sporočilo zlasti v času krize še posebej potrebujemo," pravi.

Valentinovo je v obliki, kot je širši javnosti znano danes, v Slovenijo prišlo konec 80. oz. na začetku 90. let prejšnjega stoletja, je spomnila. Takrat so ga sprejeli z odporom, in sicer kot nekaj, kar prihaja iz Amerike in ima potrošniško noto.

"Toda etnologi na to ne gledamo kot nekaj negativnega," je pojasnila. "Že v zdajšnji, recimo temu ameriški obliki ima pri nas več kot 20-letno tradicijo," je dejala. "Obdarujemo se, obešamo srčke, poudarjena je rdeča barva ..." pravi.

"Zlasti pripadniki mlajše generacije imamo to novo obliko že čisto za svojo," je poudarila. "Res pa je, da ni prav, da podležemo vsem marketinškim akcijam in pozabimo na pravi pomen praznika," meni.

Sprva kot znanilec prebujanja narave
Valentinovo smo v Sloveniji namreč po njenih besedah poznali že prej, čeprav z drugačnimi navadami in drugačnim pomenom. "Sv. Valentina smo videli kot znanilca prebujanja narave, o čemer priča tudi rek 'Valentin ima ključe od korenin'," je dejala.

V tem času so se po njenih besedah že začela prva dela v vinogradu in na vrtovih, omenjali so tudi že prve ženitve ptic. Opisala je navado v severovzhodnem delu slovenskega ozemlja, kjer so gospodinje pekle ptičke iz testa. Skrivale so jih pred otroki, na valentinovo pa skrivaj obešale po grmovju in drevesih. Otroci so potem hodili od hiše do hiše in spraševali, ali je kaj ostalo zanje od ptičje ženitve. Gospodinje so jih povabile na vrtove, kjer so lahko pobirali testene ptičke.

To navado je potem prekrila danes znana oblika praznika, pri čemer so imeli veliko vlogo tudi mediji, pravi. "Članki v medijih zdaj sprašujejo bralce, ali bodo praznovali valentinovo, kaj bodo kupili za to priložnost, kakšno je najprimernejše darilo ... Na tak način spodbujajo potrošnjo in razmišljanje v takšni smeri," pojasnjuje Benova.

"Zasluga" tiskanih medijev
Zaslugo za uvedbo valentinovega, kot je danes znano po celotni Sloveniji, imajo tiskani mediji s konca 80. let 20. stoletja; ti so se tedaj spraševali, ali ne bi bil že čas za uvedbo tega praznika in njegove vsebine tudi pri nas, navaja etnolog Janez Bogataj v knjigi Slovenija praznuje. Prav v ta čas segajo "prvi zametki angloameriškega ali, bolje rečeno, globaliziranega praznovanja valentinovega v Sloveniji", piše.

Praznik ima sicer po njegovih navedbah več kot poltisočletno dediščino v Angliji, od koder se je razširil v ZDA in tam dobil dodatne materialne razsežnosti. Potem ga je spet prevzela Evropa kot potrošniško obliko, za katero stoji vsa praznična industrija, je zapisal.

Korenine praznika so poganske in so povezane z željami po novem življenju, plodnosti in rasti v pomladnem obdobju, ki je bil prvotno začetek novega leta.

Glavni simbol praznika: srce
Glavni simbol in znak praznika je po njegovih besedah srce v najrazličnejših oblikah in izvedbah. Temu se pridružujejo voščilnice, cvetje in druga darila.

Prva slika sv. Valentina se je pojavila v Nürnberški kroniki s konca 15. stoletja. Besedilo ga opisuje kot rimskega duhovnika, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. v drugi polovici 3. stoletja. Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal. Pretepli so ga s koli, ga kamenjali in obglavili.

Sv. Valentin, mučenec, je zaradi svojega imena, ki izhaja iz latinske besede 'valens' ter pomeni zdrav in močan, priprošnjik zoper telesne slabosti in kužne bolezni. Ker je njegov god v predpustnem času, so se mu priporočali mladoporočenci. Zaradi rimske legende, po kateri je vrnil vid slepi deklici, je postal zavetnik za oči, zaradi legende, po kateri je ozdravil otroka s padavico, pa so se mu priporočali bolniki z epilepsijo.