15. oktobra bo k rednemu znesku za sedmico dodanih še
15. oktobra bo k rednemu znesku za sedmico dodanih še "rojstnodnevnih" 550.000 evrov. Žrebanje bo predvajala Televizija Slovenija, ob 19.50 se bo začelo na 2. programu. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Loto, žrebanje Lota, loterija
Leta 2006 so uvedli žrebanja dvakrat tedensko - ob sredah in nedeljah. Predtem je Loto osrečeval le ob nedeljah. Foto: BoBo
false
V Lotu je mogoče vplačati več kot 15 milijonov različnih kombinacij, verjetnost glavnega dobitka - t. i. sedmice - je tako 1 : 15.380.937. Foto: Televizija Slovenija
false
Julija 2015 je bila prvič v zgodovini igre Loto v Sloveniji izžrebana najvišja možna sedmica, to je v vrednosti pet milijonov evrov. Foto: BoBo

Začetki Lota segajo v leto 1962, ko je igro začela prirejati takratna Jugoslovanska loterija. Žrebanja so potekala v Beogradu pod okriljem Jugoslovanske radiotelevizije, ki je posnetek poslala vsem republikam in pokrajinama. Tega so nato na Televiziji Slovenija prevedli in predvajali - v Sloveniji so sicer poleg slovenske različice na Televiziji Koper predvajali še italijansko.

Igralci so morali takrat napovedati, katerih 6 številk iz množice števil od 1 do 49 bo izžrebanih. Dve leti pozneje so odvzeli deset števil in ostalo je še 39 možnih števil, naslednje leto se je matrika spremenila v 5/36, leta 1985 pa je začela veljati matrika 7/39, ki velja še danes.

Glavni dobitek tako prinese pravilna napoved sedmih izžrebanih številk izmed 39 mogočih. V Lotu je mogoče vplačati več kot 15 milijonov različnih kombinacij, verjetnost glavnega dobitka - t. i. sedmice - je tako 1 : 15.380.937.

Najvišji možni dobitek je pet milijonov
V sredo, 8. julija 2015, je bila prvič v zgodovini igre Loto v Sloveniji izžrebana najvišja možna sedmica, to je v vrednosti pet milijonov evrov. Zmagovalno kombinacijo številk 2, 3, 13, 17, 19, 24, 37 z dodatno številko 25 je srečni dobitnik vplačal v Kopru. Do takrat je bil rekordni dobitek v Lotu vreden 4,9 milijona evrov, ki jih je za ugotovljeno sedmico prejel igralec, ki je listek leta 2012 vplačal v Mariboru.

Rekordni slovenski dobitek v igrah na srečo je sicer jackpot v igri Eurojackpot, vreden 28,2 milijona evrov, ki je bil izžreban 16. maja 2014, dobitna kombinacija pa je bila vplačana v Žalcu. Eurojackpot je prva mednarodna klasična igra na srečo, ki jo je od marca 2012 mogoče igrati v Sloveniji - pri njej igralec napove, katerih pet številk iz množice od 1 do 50 ter dve številki iz množice od 1 do 10 bo izžrebanih.

Darilo ob jubileju
Loto je sicer igra, v kateri sodeluje največ Slovencev. Po podatkih zadnje tržne raziskave je to več kot 800.000 Slovencev, starih od 18 do 75 let, pravijo na Televiziji Slovenija. Loto vsak teden osrečuje okrog 20.000 dobitnikov, saj so mogoči dobitki polega sedmice tudi 6+1, 6, 5+1, 5, 4+1, 4 in 3+1 - podatki zadnjega kroga, ki je bil v sredo, kažejo, da je bil najnižji dobitek vreden 5,88 evra, razveselilo se ga je 2607 dobitnikov.

Sedmica ni bila izžrebana, kar pomeni, da se dobrih 300.000 evrov prenese v naslednji krog, ki bo izžreban v nedeljo. Iz Loterije Slovenija pa sporočajo, da bodo 55. obletnico Lota praznovali v velikem slogu - 15. oktobra bodo k rednemu znesku za sedmico dodali še 550.000 evrov. Tudi to žrebanje bo prenašala Televizija Slovenija, ob 19.50 se bo začelo na 2. programu.

Loto je tudi "cela znanost"
TV SLO sicer že od leta 1991 - z osamosvojitvijo države ter tudi Loterije Slovenije in igre same prireja v njenih studiih in predvaja na svojih programih. Ob jubileju smo pobrskali po arhivu, pa ne le med žrebanji - našli smo tudi prispevke iz informativnih oddaj o tej temi.

Leta 2000 so v Tedniku tako šli po sledeh obtožb "pojočega majorja" Ladislava Trohe, ki je zastavil kopico vprašanj o nadzoru nad to igro na srečo, želel pa je tudi preveriti, ali so vse kroglice enako težke in ali je sreča dobitnika res gola sreča.

Na loteriji so pojasnili, da v vseh teh letih ni bilo nikakšnih sporov glede kakovosti bobnov in žogic ali kaj podobnega. Dodali so, da je bil leta 1995, ko je bil sprejet nov zakon o igrah na srečo, pri ministrstvu za finance ustanovljen poseben urad za nadzor nad igrami na srečo in da je tako v Sloveniji v zadnjih letih nadzor na tem področju zelo strog.

"Nadzora je veliko in preveč. Če bi bilo dejansko tako, kot skuša razložiti major Troha, loterija ne bi več mogla prirejati iger na srečo, saj ne vem, kdo bi bil še zaposlen tukaj pri nas - vsak bi pobral po eno sedmico in bi bila zadeva zaključena," je takrat pojasnila Darja Vidic z Loterije Slovenija.

Na Havajih namesto v Ljubljani
Bi se do glavnega dobitka morda lahko dokopali s pomočjo numerologije?

Leta 2002 je Tanja Starič v Odmeve kot gostjo povabila numerologinjo Naco Kayo Jermani. "Numerologija ni namenjena hazardu. Ne moremo določiti nekih števil, ki bi bila srečna za kakršne koli igre," je razočarala številne, ki so upali na to. "Ali mislite, da bi bila jaz, če bi poznala številke lota, v Ljubljani? Zagotovo bi bila na Havajih!" jim je odgovorila.

Prispevek o Lotu v Dnevniku, leta 2005
Prispevek o Lotu v Tedniku, leta 2000
Prispevek o Lotu v Odmevih, leta 2002
Prispevek o Lotu v Dnevniku, leta 2005
Prispevek o Lotu v Tedniku, leta 2000
Prispevek o Lotu v Odmevih, leta 2002