V nekaterih obrtniških in delavskih krajih na Gorenjskem so pred 2. svetovno vojno dejali, da sveti Gregor
V nekaterih obrtniških in delavskih krajih na Gorenjskem so pred 2. svetovno vojno dejali, da sveti Gregor "vuč v vodo vrže". To je pomenilo, da po godu sv. Gregorja, 12. marcu, lahko dlje časa delajo pri dnevni svetlobi. Med svetovnima vojnama in v 2. polovici 20. stoletja so šego na pobudo šol prevzeli otroci in po vodi začeli spuščati lesena ali papirna plovila z gorečimi svečami. Foto: BoBo
Dan, ko se ptički ženijo
Barčice s svečami razsvetlile Gradaščico
Priprave na Gregorjevo

V Tržiču so danes popoldne v Kurnikovi hiši najprej pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri so izdelovali gregorčke, kot imenujejo barčice za gregorjevo. Proti koncu svetlega dela dneva je sprevod z baklami v spremstvu pihalnega orkestra Tržič krenil do nabrežja Tržiške Bistrice, kjer so gregorčke spustili v vodo.

Luč so vrgli v vodo tudi v Kropi na tamkajšnjem bajerju nekdanje spodnje fužine in v Železnikih, kjer so prihod pomladi praznovali pred Plnado.

Tako kot v Tržiču so tudi v pristavi gradu Strmol popoldne najprej pripravili delavnice z izdelovanjem barčic, potem pa so jih spustili po tamkajšnjem jezercu.

Prav tako so pozdrav pomladi z gregorčki pripravili v Trnovem v Ljubljani. Po Gradaščici so spustili gregorčke, ki so jih pred tem izdelali na delavnici v Slovenskem etnografskem muzeju, v Botaničnem vrtu in po številnih šolah in vrtcih.

Podobne šege po svetu
Tržiški muzej je pred tradicionalnim spuščanjem gregorčkov izdal knjigo Gregorjevo - Ko gre luč v vodo in se prične pomlad in pripravil razstavo Z obredom nad neredom - Vuč u vodo o tej starodavni šegi, ki v zadnjih letih doživlja vse večjo popularizacijo.

Bojan Knific, etnolog v muzeju in avtor prej omenjene knjige, ki je raziskal praznovanje gregorjevega na Slovenskem in podobne šege v tujini, pojasnjuje, da je šega gregorjevega res najbolj znana na Slovenskem, zlasti v Tržiču, Kropi Kamni Gorici in Železnikih. Podobne šege poznajo tudi drugod po Evropi: "Našli pa smo zelo podobne šege spuščanja luči po vodi tudi drugod. Tako na primer v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem na predvečer svečnice spustijo po vodi cerkvice, v katerih gori luč."

Zelo sorodne šege poznajo tudi v mnogih krajih v Švici, na Bavarskem, Češkem, južnem Poljskem in Franciji. "Izvajajo jih ob drugih praznikih, a nedvomno gre za šego, ki ima iste korenine. Gre na neki način za simbolno dejanje, ko gre ogenj na vodo, in je povezano že s predkrščanskim obdobjem," je pojasnil Knific.

Knific se je med novimi spoznanji začudil, kako šega tudi v sodobnosti v različnih krajih živi na podoben način. Se je pa na Slovenskem uveljavilo prepričanje, da gre za rokodelsko tradicijo, da so rokodelci na gregorjevo prenehali delati ob luči, ker je dan dovolj dolg in luči ne potrebujejo več, medtem ko ponekod drugod po Evropi šego povezujejo s preprečevanjem poplav.

Dan, ko se ptički ženijo
Barčice s svečami razsvetlile Gradaščico
Priprave na Gregorjevo