Vse več raziskav kaže, da se delovni dan ne bi smel začeti pred 10. uro zjutraj, običajni delovni urnik je namreč neusklajen z notranjo uro večine ljudi, ugotavljajo strokovnjaki. Raziskovalec Christopher Barnes s poslovne šole Foster na washingtonski univerzi je opozoril, da večina delodajalcev spanje ignorira, čeprav je "strateški vir".

Delovni urnik bi moral biti usklajen z naravnim ciklusom spanja zaposlenih, saj spočiti ljudje svoje delo opravljajo bolje in so bolj inovativni. Delodajalci pa bi s spremembo delovnika prihranili tudi pri bolniških odsotnostih, saj bi bili zaposleni bolj zdravi, stres pa jim bi težje prišel do živega.

Ali je nekdo lahko produktiven ob 8. uri zjutraj, je vprašanje notranjega ritma vsakega posameznika in ne količine spanja, je poudaril Till Rönnenberg z inštituta za medicinsko psihologijo na münchenski univerzi Ludwig-Maximilian.

Rönnenberg opisuje, da večina ljudi trpi za tako imenovanim "družbeno časovno boleznijo", saj so telesa zaposlenih nenehno v napačnem "časovnem pasu". Rönnenberg ocenjuje, da več kot 70 odstotkov ljudi vstaja bolj zgodaj, kot naj bi, če bi bil njihov cilj vstati spočiti in kar najbolje pripravljeni na delo.

Delavci so bili bolj zdravi in produktivni
Rönnenberg je v Volkswagnovi avtomobilski tovarni in ThyssenKruppovi jeklarni v Nemčiji delovni čas prilagodil biološkim uram delavcev in ugotovil, da so bili po spremembah delavci bolj produktivni, bolj zdravi in manj utrujeni tako na delovnem mestu kot tudi v prostem času.

Do enakih ugotovitev je prišel znanstvenik oregonskega inštituta za bolezni na delovnem mestu Ryan Olson. Ta je sodeloval pri leto dni trajajoči študiji v mednarodnem podjetju za informacijsko tehnologijo, kjer so zaposlenim dali možnost prostejše izbire delovnega urnika, če so le opravili svoje naloge. "Če se nehate osredotočati na čas, morate določiti, za kaj plačujete ljudi," je delodajalce opozoril Olson.

V študiji so zaposlene med drugim spodbujali, da v dnevnem času opravijo različne opravke, ali se na primer udeležijo nastopa svojega otroka v šoli. Program je bil namenjen boljšemu uravnoteženju delovnega in domačega življenja, hkrati pa je ljudem zagotovil eno dodatno uro spanja na teden. Ugodne posledice tega ukrepa so se kazale še leto dni po začetku študije in podjetje se je odločilo uvesti spremembe tudi na daljši rok.

Raziskovalci opozarjajo, da se razmik med notranjo in družbeno uro začne že v času adolescence, saj večina najstnikov zaradi šolskega urnika vstaja bolj zgodaj, kot bi bilo zanje optimalno. Tudi Paul Kelley z univerze v Oxfordu je pojasnil, da bi se v idealnem primeru delovni dan začel ob 10. uri.